23. okt 2007 9:45
Zgrožena berem nekatere zgodbe... Karmen, nad tvojo sem vsa naježena. Na naši podružnični šoli se zaradi starosti otrok takšne strahote (še) ne dogajajo, je pa kar nekaj maltretiranj, pa tudi pešice se pomerijo....danes to niti ni več omejeno na spol.... Da otroška zloba in objestnost izvira že od mladih nog, je več kot očitno in zato je toliko pomembneje, da starši in učitelji ter morebitni specialistični delavci združijo moči in zatrejo izbruh nasilja v tem obdobju. Saj ni čudno, da se potem pri 20tih streljajo med seboj, pretepajo starše, vsi izgredi, vse se ni pričelo pojavlajti v času polnoletnosti problematičnih otrok. Vsaka oblika psihičnega ali fizičnega nasilja bi morala biti sankcionirana takoj brez kakršnihkoli izgovorov. Seveda pa prav tukaj naletimo na zanikanje staršev, slepljenje učiteljev, nevednost ravnateljev in ne vem kaj še. Nabolj me razkuri stavek ravnateljice na prvem roditeljskem sestanku, ki suvereno izjavi: na naši šoli ni nasilja. Halooo, kje ga pa ni? Na našišoli bomo skuušali zatreti vsakršno obliko naslija, bi mr bolj prepričalo... Ampak potem so tu še starši, ki trdijo: moj otrok pa že ni tak... Neumnost. Naši otroci so, saj ne da jih hočemo v vato zaviti, ampak vsak ima pravico živeti brez strahu. In če ne pri mladini, kdaj pa je pravi čas da se takšne oblike zajezijo. Na nas starših je, da naredimo prvi korak in da smo vztrajni pri zagotavljanju varnosti za naše otroke. Da ne bo argumentiranih izgovorov, da kdo "ni vedel". Pa četudi to pomeni menjavo šolskega okolja.... tabina
