23. okt 2007 14:16
Mojega očeta je v gozdu ugriznil pes, ki je bil spuščen, lastnica ga ni niti poklicala k sebi. Oče ni bil prvi, ki ga je v vasi ugriznil.
Ko ga je pes že ugriznil v stegno, ga je odgnal s palico, lastnica pa se je drla naj, zakaj ji tepe psa. Ker je moral oče na šivanje, je bil seveda nujen postopek na zavodu za zdravstveno varstvo, cepljenje, kontrole itd. Seveda je šla prijava na policijo in gospa je prihrumela k očetu domov, kako si drzne njo in psa prijavljatii policiji, saj se ni nič tragičnega zgodilo. In zakaj neki je sploh mahal s tiso palico???
Halo???
Oče seveda ni nameraval tožiti. A smo vztrajali. Končalo se je tako, da je gospa plačala kazen pri sodniku za prekrške (ker so se potem oglasili še drug, ki jih je ta pes v minulih mesecih pogrizel, in so dali svoje izjave), očetu pa odškodnino. Na prvi obravnavi na sodišlču se je oče poravnal, tako da je pristal na polovico nižjo vsoto od zahtevane, pa še tuisto je gospa plačala v obrokih.
Posledice?
Pes je čez teden dni ugriznil še enega soseda, zunaj dvorišča, jasno, ker lastnica pravi, da privezanega res ne more voditi na sprehod. No, potem ji je policija zagrozila, da bodopsa usmrtili, zato so ga dali nekm na dolenjsko. In gospa še danes krokodilje solze toči in niti ne pozdravi več nikogar, ki je kaj rekel zoper njenega psa.
Kdo je zdaj tu nor?
Mimogrede, pri nas doma imamo vselej psa, tudi rotvajlerja smo imeli, a brez povodca in nagobčnika, čeprav je pes izjemno miren, predvsem pa strogo vzgoje, nismo šli nikamor. Ker četudi je pes vzgojen in uboga na pogled, nikdar ne moreš predvideti vseh okoliščin, ki lahko privedejo do katastrofe.
Mamamia
mamamia