Samo, da se malo izkašljam!

Joj sem besna. Ravno sem iz pasjega sprehoda, kjer sem imela že tretjič bližnje srečanje z istim nevzgojenim psom. Pes je napadalen mešanec med med enim od terierjev (mislim, da staffordom)  in šarpejem. In greva takole z mojim na vrvici (ker sicer prerad preganja divjad) po najini običajni sprehajalni turi. Kakih 50 m za nama pridivja ta pes iz stranske poti in pikira direkt na mojega psa. Zaradi slabih izkušenj imam vedno s seboj poprov sprej, ki je namenjen prav za obrambo pred napadlnimi psi. Pritegnem svojega kužona k sebi, napadalca, ki je bil samo še slab meter stran, pa krepko posprejam. Učinkovalo je toliko, da naju je potem obkrožal iz razdalje kakih 2 metrov, bliže si  ni upal. Ampak lastnica: kako me je nadrla . Da je kriv moj pes, ker je ob napadu lajal, da me bo tožila, če bo s psom kaj narobe (pravzaprav bi raje posprejala njo, saj pes ni kriv, če ga lastnik ne zna vzgojiti in obvladati),  Obenjem se svojega psa še prijeti ni upala, stran ga je podila s palico, kar je pri napadlnih pasmah olje na ogenj. O povodcu in nagobčniku ali morda opravičilu pa nič, čeprav je taisti pes imel že več takih srečanj. Ob enem lastniku psa ni uspelo zavarovati in ga je krepko ogrizel. Uh, še prijaviti je ne morem, ker ni bilo prič.

Srečujem še eno sprehajalko z zelo podobnim psom, a ga lepo kroti, ko se zagledava, se umakne ena ali druga in ni nobenih težav.

Kako pa vi reagirate v takem primeru?

 

Cila

22. okt 2007 11:07

Moj škotski ovčar (kar je še dodatno oteškočalo zadeve, ker so vsi noreli "ooo lej Lesi" ), je bil zelo napadalen, zato sem ga imela stalno na vrvici in z nagobčnikom, če sem ga sprehajala bolj na javnem. Zato sem ga pač vodila - vozila bolj daleč stran, res na divje, kjer ni bilo nobenega, da se je zlaufal. Zoprna zadeva, ampak moraš res pazit in krotit. Doma je bil pa priden, to se je dogajalo samo z drugimi psi, kolesarji in pa...poštarjem. katka

22. okt 2007 11:10

Prijavi skrbnico,da vodi na sprehodu neprivezanega psa in s tem ogroža pse in sprehajalce. Saj zakon je v veljavi, samo izvaja se ne. Kriva je skrbnica in bi bilo potrebno posprejati njo, ne pa psa, ki ni nič kriv, saj ga je vzgojil skrbnik, ki zanj tudi materialno in kazensko odgovarja. Lp Nasha

22. okt 2007 11:36

Mi smo imeli težave s spuščenimi psi na šolski poti, saj otroci niso upali domov. Eni mami je prekipelo in se je sklicevala prav na ta zakon (zadeva je podobna: neprivezan pes ogroža mimoidoče- na svak način mor abiti ali za ograjo ali na vrvici). Prijava je bila podana, policija je lastnika opozorila, vendar "dokler se nič en zgodi, ne morejo ukrepati". Žalostno... za tvoj primer pa, morda tej lastnici le šine v glavo, da je najmanj kar lahko stori, da psa da na povodec, četudi ni sankcij, je pa že sam opomin (vsaj zame bi bil) neprijeten... tabina

22. okt 2007 13:00

Jaz bi na tvojem mestu poklicala najbližje društvo proti mučenju živali in vprašala, kaj ti je storiti. Po tem, kar praviš, sklepam, da lastnica muči psa, ker ga tepe in je uboga žival zmedena in divja. Pa malo bi se po lokalni skupnosti sprehodila in iz varne razdalje pogledala, kje ta uboga zmedena žival biva - morebiti so tam za žival grozne razmere, kar je še dodaten razlog za to, da bi zadevo veljalo prijaviti. Vendelina jr.

22. okt 2007 13:33

Ravno nekaj podobnega se je dogajalo poleti kolegici, ki pa se je sprehajala brez psa. Vsak dan je srečevala psa, ki jo je že par dni grdo gledal, potem pa ugriznil, čeprav ga je imela starejša gospa na vrvici. Ženska ga ni mogla obvladovati in tako je skočil vanjo... Res je šla potem kolegica malo firbcat naokoli in je ugotovila, da je imela babica "psa na počitnicah". Grozno. Na ta način se je tudi pred leti pri sosedih zgodila nesreča, ko je bil rotvajler pri stari mami, ga je peljala ne pločnik pred hišo, pa je skočil na mimoidočega moškega in mu odgriznil uho! Saj potem je bila cela stvar in tožba. Hotela sem samo povedati, da upoštevaj nasvet Vendeline, nikoli ne veš, kakšno je ozadje. pa-pa katka

22. okt 2007 14:15

Vendelina Jr, o tem psu že kar nekaj vem, ker se zanj iz istih razlogov "zanima" vsa tukajšnja  pasjeljubska srenja. Poznavalci pasem pravijo, da se po njem pač pretaka kri prednikov, ki so jih namensko vzgajali za pasje borbe. Pes je dominanten tudi v družini , niti lastnica, niti njen mož pa ne premoreta toliko znanja in volje, da bi ga uspela primerno socializirati. Saj s palico ga ni tepla, le dregala je  vanj in ga tako skušala odgnati. Prijavil ga je že lastnik ogrizenega psa, a kaj .... psi lalajo, karavana gre dalje. Meni pa ni, da bi letala naokrog po inšpekcijah,  saj za obrambo pred psom poper sprej kar dobro učinkuje, bolj me je zjezil odnos lastnice.

Zdajle sem že čisto pomirjena in kuham "šaro" za kosilo, ker smo se včeraj malo preveč basali .

O nasvetu ZAČETNICE bom pa tudi še premislila. He, he, me prav zanima, kako bo reagirala, ko bom klicala 113. Sicer je pa mož sklenil, kadar bova skupaj na sprehodu, bo vedno  vzel s seboj še fotoaparat in posnel kak filmček, če bo potreben dokaz.

Cila

22. okt 2007 14:52

Hja, kadar se v soseski najde nekdo, ki s svojim življenskim stilom ogroža vse ostale (lastniki, ki imajo nešolanega psa s predispozicijami za napad - jaz tu nevaren življenski stil vidim), ima vsak posameznik možnost izbire in sicer: - da ne naredi ničesar (razen, da malo benti) - da naredi tisto, kar je prav (dasiravno je treba vložiti nekaj energije v to) Meni se zdi, da bi bilo o zadevi potrebno obvestiti Kinološko zvezo, pa društvo proti mučenju živali - tam vsaj vedo, kako se z zadevo spoprijeti. Z možem se pa kar fotkajta, album je prava stvar. Meni bi bilo bolj zabavno fotkati naravo, pa ljube osebe, fotkanje besnega psa - tega se pa ne bi šla. Ampak, Cila, izbira je popolnoma tvoja. Vendelina jr.

22. okt 2007 15:46

Lepo bi vas prosla, če lahka malo več o tem "poper spreju" napišete. mam eno malo žverco doma, pa mama tut učasih probleme na sprehodih.. :s iversonka

22. okt 2007 15:53

Kak ukus ima moja zadnja plat, bi znalo povedati že nekaj psov, ki so prišli  nenadoma iz teme in me zgrabili. Zadnjič, nekaj let nazaj, 50 m od domače hiše. Isti, odvezan pes , dva meseca narazen kar dvakrat. Zdravniški poseg, zbiranje podatkov o ostalih žrtvah ( ki nobena ni hotela prijaviti lastnika).

Spisala sem odškodnisnki zahtevek, ki so ga poslali na zavarovalnico. Naredila sem popolnoma vse, da bi odškodnine ne dobila, ker je odvezan pes izključen  iz zavarovanja, in glej ga zlomka, izplačali so mi čisto vse. Lastnica vsem pravi, da nič hudega, saj imajo psa zavarovanega.

Pes še vedno ni privezan in občasno se nemški ovčar znajde na naši zelenici. Kadar grem mimo ,lastnica govori takole: " A ne, Runo, ti nikogar ne ugrizneš, gospa je nesramna, ker si samo zmišljuje, da grizeš !" Tudi policist, s katerem sem se spoprijateljila ( seveda potem, ko sem s svojo " stranko" dve uri čakala na obravnavo, pa ni bilo v tem času nobene druge stranke), točno ve, da je ta pes odvezan.

Zaradi varovanja podatkov ne vem, ali je bila kaznovana. Tudi potrdila o cepljenju mi ni prinesla, mi je pa informacijo zaupal veterinar, saj izbire, kje ga naj cepi, ni imela velike.

Zato še kako dobro vem, kakšni so lastniki psov. Kaj bi storila v opisanem primeru ?

• Šla bi na policijo, prijavila lastnika in psa, seveda bi besedilo prijave napisala vnaprej. In tako bi naredila pri vsakem napadu psa. Dodala bi tudi fotografijo psa, saj lepo opiše, kdo je storilec. Poudarila bi, da se JAZ počutim ogroženo in bi na policijski postaji šotorila, dokler me ne bi popisali.
• Motivirala bi zainteresirane oškodvance, da prav tako prijavijo vsak napad in bi jim pri prijavi pomagala.
• Šele potem, ko ima policija v evidenci prijave, lahko nekega psa šteje za nevarnega in mora nositi nagobčnik.
• In če ne nosi nagobčnika ? Bi vsakič prijavila, da ima psa brez nagobčnika, napravila bi še vsakič fotografijo.
• sproti bi preverjala, kaj so z mojo prijavo storili in to mi morajo ( zdaj) povedati.

Za ta postopek je treba res nekaj potrpljenja. Računam tudi na slabe živce policistov, ki bodo morali kar naprej nekaj početinekaj  zaradi preklemanskega psa.

Slišati je zelo neprijetno, vendar ob misli, da ima večina ljudi alergijo na cepljenje proti steklini, pa tudi obiski antirabične ambulante niso ne prijetni in so tudi zamudni, to vendarle pomeni korak naprej.

Pa tudi skrb za vašega psa, ki ga lahko tak pes poškoduje ali celo ubije, je razumljiva.

Tudi obisk policistov na domu je običajno kar velik pritisk na ravnanje lastnika psa.

Pa da vidimo, kdo bo bolj vzrajen.

F r i n a

22. okt 2007 15:59

naš pes je tudi zavarovan, pa ne zato, ker bi morebiti kot lak lahko grizel vse, kar gre mimo. Sem pa sama že pritiskala 113, ko ga je nekajkrat po vrsti napadlo isto ščene, pa ga lastnik še kar ni imel na vrvici, je zalegla grožnja, tako da je bil potem mir, zdaj je pa sploh, ker tega psa ni več. Loni Makaroni