27. nov 2007 12:27
A veš darling - BTW, hvala za link, mi je ena iztočnica za naslednje umovanje:
jaz ob predstavitivi "tradicionalnih slovenskih jedi", vedno malo en čuden občutek dobim. Da se razumemo, nič ni narobe z ohranjanjem zapisom o tem, kaj so ljudje včasih jedli in te stvari. Ni mi pa posebej všeč, da je toliko historične etnografije prisotno v oblikovanju slovenske identitete in turističnega produkta (link je iz uradne strani, ki je pobarvana s slovensko zeleno in kjer se čuti Slovenijo). Saj tudi s spominki ni posebej bolje: vsako leto nam ponujajo neke replike predmetov, ki se že 200 let ne uporabljajo. Skratka, preveč historicizmov in nič drugega. Na tem linku so rahlo modernizirani recepti jedi, ki so jih jedli tam enkrat v 19. stoletju. Oziroma, so jih jedli "preprosti ljudje", ki jih je na nek način industrijska revolucija zaobšla, oni pa njo in so se mučili z dnevni preživetjem in v bistvu so se v življenju precej namučili. Zato se mi zdi, da tole uradno slovensko spogledovanje s "tradicionalno kuhinjo", da to je v bistvu eno favoriziranje nekih lepih idiličnih časov, ki jih v resnici nikoli ni bilo. Hrana, pa, razen, da je bila kalorična (ker je bila namenjena preživetju)....
Tisto, kar jaz pogrešam na tem linku (in tudi na celoni slovenia.info) je to, da bi predstavili bogastvo različnih vplivov. V Sloveniji imamo tako germanski, romanski, južnoslovanski in madžarski vpliv in to se kaže povsod in tudi v kuhinji. In to v moderni kuhinji. Oziroma v vseh kuhinjah od tradicionalne pa do moderne. Tu rastejo tudi zelo različne rastline, ki se lahko na vrsto način uporabljajo. Imamo veliko sadja, pa a razen naribanih jabolk, kompotov in marmelad - a se ne da nič kulinarično kvalitetnega in echt slovenskega narediti, pa da po možnosti ne ob vsaj 150 let staro? Pa imamo meso, sladkovodne ribe in morske ribe. Pa imamo tudi zelo moderne kulinarične intepretacije zelo tradicionalnih vhodnih momentov; npr polenta s pršutom na regratu (kar se da dobiti v kultni gostilni v Kobaridu). Da ne govorim o tem, da se da čompe in žlikrofe kombinirati tudi tako, da so bolj delikatesa in ne bazična hrana, ki jo je treba čim več pojesti, ker prazen žakelj ne stoji pokonci. Pa pri toliko čebelarjih kot jih v Sloveniji, pa pri tako raznovrstnem medu - da je kulinarika zmogla samo medenjake, drugega pa nič - malo neambiciozno za moj okus.
Hočem reči, da še vedno mislim in upam, da je v tej skupnosti toliko kuharskega znanja, da znamo narediti tudi moderne slovenske jedi in da slovenske jedi ni skup enih močnato-mastnih jedi sivo-rjave barve, ki so jih jedli včasih, danes jih pa itak ne jemo več, ker v bistvu vemo, da so špageti bolj zdravi in lažje se jih naredi.
Podoben razmislek sem poslala tudi urednikom zadevne strani. Moram priznati, da se tam ljudje kar trudijo. Lani sem jih opozorila, da fotke mest brez ljudi (kar so imeli objavljeni na prejšnji verziji), ozrioma mest, v katerih razen kurentov ni ničesar, da to ciljni publiki (tuji turisti) sporoča, da v Sloveniji v mestih ni ljudi in da tam živijo samo ene čudne prikazni in so mi sporočili, da je argument tehten in so potem tiste fotke umaknili. Me zanima, kakšna bo njihova reakcija to pot.
Vendelina jr.