Gospodinjski tečaj

10. okt 2007 13:41

Princeska, vprašanje je čisto na mestu. Tvoje ime mi v ušesih zvoni "princeska". Upam, da nisi tista princeska na zrnu graha. No, malo za šalo. Kot pravi Nektarina: "jaz sem mislila da je pranje perila zelo zahtevno pa vidim da ni tako." Seveda da ni, nobeno delo v gospodinjstvu ni zahtevno, samo je treba imeti voljo, doslednost, red in disciplino. Ena stvar je vodit gospodinjstvo z dva člana, druga je z enim otrokom, da ne govorim z dvemi... tremi otroci. Pri meni je bilo tako, vsaka hiša pa itak ima svoj način. Ko so bili otroci majhni, gospodinjska opravila sva opravljala oba z možem. Npr. on je kuhal, jaz sem likala... Sčasom, kako sta otroka rastla sta se vključevala v delo. Danes, ko sva v glavnem sama, delava "oba vse"... S tem, da me mož vpraša: "Kaj naj še naredim"... Skratka, nekatere stvari je treba narediti vsak dan: pospraviti kuhinjo in pospraviti kopalnico. Najbolj pomembno je dosečt, da vsak družinski član za seboj takoj pospravi: režeš kruh in salamo na pultu - vzemi desko, nareži ter desko in nož takoj obriši in pospravi. Perilo v kopalnici daj v košaro za perilo. Seveda, na pravo stran obrni nogavice, gumbe od srajce odpni, šele potem daj v koš. Perilo pereš: belo, svetlo, temno, občutljivo... Ko daš perilo v stroj imej poštudirano koliko časa stroj pere in TAKOJ obesi. Ne more se zgodit, da ga obesiš jutri ali nedajbog pojutrišnjem. Vpelji si tako samodisciplino, da, ko je perilo še na štriku oz. stojalu, pripraviš desko za likanje in "žehto" zlikaj. Postelja se pospravlja takoj zjutraj. Če se vsak dan naredi nekaj je veliko veliko lažje. Ne puščajte vseh opravil za soboto in nedeljo. Posteljo lahko slečeš zjutraj, pustiš čez dan zračit, medtem daš posteljnino na pranje, zvečer oblečeš posteljo in zlikaš perilo. Tega je toliko, da bi lahko napisala cel roman, ampak... z leti in s prakso ti vse to postane "mala malca". Kot sem rekla, moraš delati z voljo in ljubeznijo, potem ti nobeno opravilo ni težko. Pozdravček!

10. okt 2007 13:42

Nekatere "prosvetljevalne" zalozbe so njega dni izdajale knjige z gospodinjsko tematiko. Velikokrat lahko v eni knjigi prebereš vse - od dvoriščne reje gosi in piščancev in odprave uši pri otrocih pa vse do popravila plovca v straniščnem rezervoarju, načrta za izdelavo preproste knjižne police, pobarvanja praske na avtomobilu in kuhanja domačega mila. (Meni se zdijo take knjige nadvse zanimive in jih obcasno kupim v kaksnem antikvariatu.) Zanimivo pravzaprav, kako smo vecino stvari v zivljenju prepustili specialistom, obrtnikom in nakupovalnim centrom, zato pa gredo v prodajo kot sveze zemlje prirocniki za osebnostno rast in kurje juhice za duso - bogve, ali je to dvoje v kaksni vzrocno-posledicni povezavi :))))))) lp, proxima

10. okt 2007 14:18

Ja, vsak vrne vsako stvar tja, od koder jo je vzel. Vsak sproti čisti za sabo (v smislu briše kaplijce, pobriše drobtine ipd). Pri sušenju perila (za čas, ko ne daješ v sušilnik) - vsak ima svoje finte v obešanju perila. Jaz dajem bluze in srajce na obešalnike, ker se tako manj zamotim pri likanju. Pa divje natačen je treba biti pri iskanju parov moških nogavic, drugače imaš hitro same ne-pare. Vendelina jr.

10. okt 2007 14:30

Naj še dopolnim...

Jaz sem po dolgoletnem trudu dosegla, da vsak uporabnik tuša in umivalnika za seboj obriše baterijo. (Moje baterije so po 18-ih letih bile kot nove).

Finto v obešanju imam tudi jaz. Ko obešam nogavice, poiščem par in obesim eno zraven druge, ko jih pa snemam dol, takoj - na licu mesta zložim skupaj oz. zavijem naokrog.

Vsak kos perila vzamem v roke, dobro stresem in obesim... čim manj s kljukicami. Tako, kot pravi Ven. bluze in srajce obvezno na obešalnik. Majce pa nikakor ne obešam na kljukice, ker se tako grozno pozna tisti ščip, da me kar zmrazi.

Pozdravček!

10. okt 2007 14:38

Jaz obešam perilo tudi tako kot Vendelina in Dragička,...moja mama le nima prav!:) Pri nas v osnovni šoli smo pri gospodinjstvu delali samo tople sendviče in bananino mleko. Druga se ne spomnim, da bi kaj šivali,... Jelenckova

10. okt 2007 14:50

Pri nas je vzdrževalno čistilni program nekako razdeljen na dnevna, tedenska in mesečna opravila. Dnevno čistim kuhinjo in kopalnico, v smislu, da se za sabo počisti. Dnevno tudi odnašam smeti. Tedensko se opravlja čiščenje od zgoraj navzdol- brisanje prahu, sesanje, pomivanje tal, temeljito čiščenje kopalnice. Mesečno pa v vzdrževalna dela spada še pomivanje oken, globinsko čiščenje preproge (potresem s posebnim prahom), globinsko čiščenje sedežne garniture, poliranje parketa, itd. Pere se pri nas ogromno, ker je v igri zelo resno športno udejstvovanje, kar še dodatno poveča kup perila, predvsem pa brisač. Takoj, ko je oprano, obesim in čimprej zlikam. V gospodinjskih omarah imam nameščene posebne plastične podloge, ki jih na pol leta enostavno vržem v smeti, odrežem nove, pobrišem omarice in je super čisto. Enako naredim v omari s čevlji. Dvakrat letno naredim veliko generalno čiščenje, kjer se tudi znebim vsega, kar se ne nosi več, itd. Redno mečem stran razno kramo kot prospekti, revije in ostale zadeve, ki se naberejo v stanovanju. Pri meni je vedno ogromno plastičnih vrečk, ker vedno, ko skočim v trgovino, pozabim, da imam celo kolekcijo zelo fancy shopping vreč. Znebim se jih tako, da jih odnesem moji branjevki, ki jih vedno zelo vesela. Drugače sem hvalabogu usmerjena v nesentimentalnost in z zelo veliko radostjo mečem stvari stran ali pa jih podarjam. Tako nikoli ni velike krame. Obstaja pa tudi pri nas pravilo, da pospravlja tudi moški del, ki ima sicer resno prizadet center za zaznavo umazanije in nereda, ampak, ko pade beseda generalmajorke, brez besed in predvsem zelo uspešno pospravi, kar mu je naloženo. fresh

10. okt 2007 15:08

oh brisanje baterij, kapljic in drobtin... to mi povrzoča sive lase in nejevoljo dan za dnem. starša sta nekako navajena tako živeti in tudi jaz sem bila dokler nisem malo videla kako je drugje, parkrat prespala pri fantu,... ne pravim da imamo doma svinjak nasprotno mama bi nonstop čistila, ribala tepihe... imamo pa dve šibki točki to sta kuhinja in kopalnica. v stari kopalnici me ni preveč motilo če ni vsak pobrisal umivalnika za sabo, sedaj ko imamo novo in se vse vidi gor pa me moti. moja starša namreč nikoli ampak res nikoli ne umijeta in pobrišeta umivalnika, bideja ali baterije za sabo. in potem vsako jutro ko pridem v kopalnico vidim najprej umazan umivalnik da mi kar slabo rata. saj sem jima že hotela dopovedat pa ne gre. razumem da imata svoje navade pa čeprav mi niso všeč. to rešujem sedaj tako, da ker se ponavadi jaz zjutraj zadnja umivam potem umijem umivalnik in pobrišem baterijo, ogledalo tako da vse skupaj izgleda okej do naslednjega jutra. v kuhinji pa je tako da če si kateri naredi sendvič ali karkoli vedno bo za sabo pustil nož, desko, drobtine, še kak košček marmelade. to me tako ujezi ker vem da če bi jaz tako pustila bi bil en velik joj njima pa seveda ne smem nič reči. s tem se si malo izpraznila dušo :) hotela pa sem tudi dopovedati da se mi zdi da je točka gospodinjenja tudi v tem da naredimo kakšno stvar ki je morda ne bi rabili. meni ni potrebno umivati za njima pa vendar to naredim ker me moti. ne morem tri ure gledati drobtin v kuhinji čeprav mama reče da bo ona zvečer počistila. pričakujem da bo dear vendy rekla da smo slabo organizirano pleme vendar sta navsezadnje to moja starša in glede na vse kar sta mi dala bom pač do konca življenja oziroma dokler se ne preselim čistila za njim umivalnik in brisala drobtine. nektarina

10. okt 2007 15:10

Fresh, si me pa nasmejala. Tolaži se, nimaš samo ti nekoga, ki ima resno prizadet center za zaznavo umazanije in nereda. Kadarkoli pridem v spalnico (imam vgradno omaro z drsnimi vrati), vrata na moški strani so odprta - zaprem. Spet, spet in spet se ponavlja. Sem že šla gledat, da se slučajno ni kakšna stena povesila in se vrata sama odpirajo. Ugotovitev je NE, nekdo furt na furt pušča odprto. Drugi družinski član odpira omaro s fasungo, kjer je tudi kruh - omara vsakokrat malo odškrinjena; predal kjer so žlice in vilice ne do konca zaprt... Resno razmišljam, da je prizadet center za... za... ne vem kaj. Pozdravček!

10. okt 2007 15:28

fresh je napisal/a:

V gospodinjskih omarah imam nameščene posebne plastične podloge, ki jih na pol leta enostavno vržem v smeti, odrežem nove, pobrišem omarice in je super čisto. Enako naredim v omari s čevlji.

Kje pa kupuješ te plastične podloge? Včasih se je dobil prav za to namenjen papir, zadnje čase ga pa tam, kjer običajno kupujem ne dobim. Zdaj kupujem tistega za zavijanje v rolcah, ampak se mi zdi zelo drag, pa še motivi niso taki, da bi lepo izgledali v omaricah.

Cila

10. okt 2007 15:33

Jaz pa imam v vseh gospod. omarah in v omari v hodniku postavljene gobice, vsakih toliko jih dam ven, porinem v stroj operem, medtem pa omare prebrišem. Dobijo se v Merkurju, Šparu ali v trgovini s tepihi... role širine 60 ali pa 120 cm. Enkratno se obnese. S tem imam pokrit tudi pralni stroj. Pozdravček!