9. okt 2007 12:51
Iskreno rečeno, ne vem, kaj za vraga bi moralo pomeniti zlo "hoch". Ljudje so povečini normalni, oziroma v rastru sprejemljivega. In mislim, da ne obstajajo ljudje, ki bi zase mislili, da so "kaj boljši od drugih", je pa žal zelo veliko ljudi, ki mislijo "da so slabši".
Če je kdo slučajno višje na družbenoekonomski lestvici, je pač to statistični podatek in nič drugega. Neodvisno od družbenoekonomske in družbenosocialne lestvice - vsi moramo lulati in kakati (hopefully, vsak dan).
Zato ne vidim razloga, da bi ti za to nedeljo počela nekaj, česar praviloma sploh ne počneš in bi energijo izgubljala s tem, da bi kopirala svet, navade in običaje in ne-vem-kaj-še-vse, kjer se ne počutiš kot riba v vodi. Bi se videla samo muka in nesproščenost in s tako energijo se ne gre za štedilnik.
Tvoji nedeljski obiski se točno zavedajo, kam prihajajo in verjemi mi, ne pričakujejo sedem hodov hrane, ne pričakujejo doma na hitro naučene francoske kulinarike in tudi violine za glasbeno podlago ni treba.
Bodi tisto, kar si in skuhaj tisto, kar najbolje znaš in je po tvojem prepričanju primerno za slavnostno kosilo. Ti si gostitelj, ti določaš pravila in ne obiski. In verjemi mi, obiski, če imajo kaj kozmopolitske izkušnje, se tega zavedajo, če pa dobiš v obisk kakšen nouveau riche brez manir....za take se je pa itak odveč truditi.
Ljudje s kolikor-toliko kozmoplitsko izkušnjo čisto cenijo korektno domače kosilo. Tudi se ne vznemirjajo, če prt in zavese niso ravno "pasent". Tako kot vsi, cenijo prijaznost in sproščenost. Ker teh vrlin manjka vobče.
Jaz sem pred nekaj leti morala gostiti eno francosko podjetje, ki je bilo bazirano v Biarritzu. Glavni lastnik je bil nek grof ali nekaj podobnega, imeli so nekaj vil po svetu, Paul Bocouse je bil družinski znanec in je kuhal na njihovih vele-dogodkih in a hočeš, da naštevam naprej? Mi smo jih lepo pozdravili in rekli, da jih bomo peljali na kosilo v eno etno-zadevo in smo šli ročno k Čadu (za tiste, ki niso iz LJ, pramati vseh srbskih roštiljev v LJ). Tam smo sedeli na vrtu, jedli iz plehnatih krožnikov, vmes se je še natakar razburjal, ker smo malo zamudili in nas je pustil čakati (skratka, celoten Čadov program....), ampak ljudje so bili navdušeni. Naročili repete. Ker tega niso še nikjer doživeli. In potem so vedno, kadar so prileteli v Lj v svojem zasebnem letalu že na Brniku spraševali, če bomo to pot tudi šli jest "k Srbom" in so bili kot otroci veseli, ko smo jim pritrdili.
Vendelina jr.