12. okt 2007 10:44
Ja, meni je slavnostno kosilo tudi nekako v smislu da so to jedi, za katere potrebujem več časa in tudi kak tolar več, kot je oemnila tudi Veri. Zrezek v omaki ali piščanec (ocvrt ali polnjen, vseeno) mi nekako ne sodita med slavnostne jedi, razen če gre za biftek s poprom na primer ali rossini, to bi še šlo skozi.
Pri nas je navada tudi za vsakdanje kosilo, da sta globoki in plitvi krožnik, včasih na prtu, včasih na pogrinjku, pa kozarec za vino obvezno sodi zraven, tudi med tednom.
Pri sladicah se tudi jaz izogibam tortam in biskvitom, razen če gre za rojstne dneve in si slavljenec to zaželi. Sicer pa sem za lažje variante, kaj na bazi sadja (banane v kokosovem mleku na primer ali polnjen ananas), ampak me včasih zanese in je za finiš obeda baklava,s katere sladkorni sirup kar teče, ali kakšna sadna krema na biskvitni podlagi in vse na debelo obloženo s smetano in prelito s čkolado...Kakor me piči.
In nikdar "boljših" ali slavnostnih jedi ne povezujem z ljudmi. Kot je rekla mambica, čigar zemlja, tistega hrana, če gre za tujce. Sicer pa je bolj odvisno od priložnosti. Oziroma tudi od mojega razpoloženja pa od tega, kaj so določeni pri meni že jedli.
Aja, pa flambiranje mi je taka slavnostna reč, včasih meso, včasih sladica.
Vendy, jaz na žalost obed zaključim s kavo in mi je dejstvo, da konjaka nikdar več ne bom smela spustiti po grlu navzdol, eno tistih, s katrimi sem se najtežje sprijaznila. Zdaj si pa ti mene zamisli na nedavni degustaciji martella - vsi so pili, moja prijateljica še moj del, jaz sem se pa samo delala, da pijem (običajno je obratno, kajne, ljudje se delajo, da ne pijejo...). Aja, pa h gospodom sodi še cigara, vsaj cohiba no5, kaj praviš?
Jaz grem pa zdaj pojest črno štručko s čebulo, dieta je dieta, kaj morem....
mamaia
mamamia