Kosilo za posebne goste

12. okt 2007 10:44

Ja, meni je slavnostno kosilo tudi nekako v smislu da so to jedi, za katere potrebujem več časa in tudi kak tolar več, kot je oemnila tudi Veri.  Zrezek v omaki ali piščanec (ocvrt ali polnjen, vseeno) mi nekako ne sodita med slavnostne jedi, razen če gre za biftek s poprom na primer ali rossini, to bi še šlo skozi.

Pri nas je navada tudi za vsakdanje kosilo, da sta globoki in plitvi krožnik, včasih na prtu, včasih na pogrinjku, pa kozarec za vino obvezno sodi zraven, tudi med tednom.

Pri sladicah se tudi jaz izogibam tortam in biskvitom, razen če gre za rojstne dneve in si slavljenec to zaželi. Sicer pa sem za lažje variante, kaj na bazi sadja (banane v kokosovem mleku na primer ali polnjen ananas), ampak me včasih zanese in je za finiš obeda baklava,s  katere sladkorni sirup kar teče, ali kakšna sadna krema na biskvitni podlagi in vse na debelo obloženo s smetano in prelito s čkolado...Kakor me piči.

 

In nikdar "boljših" ali slavnostnih jedi ne povezujem z ljudmi. Kot je rekla mambica, čigar zemlja, tistega hrana, če gre za tujce. Sicer pa je bolj odvisno od priložnosti. Oziroma tudi od mojega razpoloženja pa od tega, kaj so določeni pri meni že jedli.  

Aja, pa flambiranje mi je taka slavnostna reč, včasih meso, včasih sladica.

 

Vendy, jaz na žalost obed zaključim s  kavo in mi je dejstvo, da konjaka nikdar več ne bom smela spustiti po grlu navzdol, eno tistih, s katrimi sem se najtežje sprijaznila. Zdaj si pa ti mene zamisli na nedavni degustaciji martella - vsi so pili, moja prijateljica še moj del, jaz sem se pa samo delala, da pijem (običajno je obratno, kajne, ljudje se delajo, da ne pijejo...). Aja, pa h gospodom sodi še cigara, vsaj cohiba no5, kaj praviš?

 

Jaz grem pa zdaj pojest črno štručko s čebulo, dieta je dieta, kaj morem....

mamaia

 

mamamia

12. okt 2007 11:03

hehe, vendy, pa sva le našli skupno točko, tudi jaz nisem največji ljubitelj juh;) NO, saj bi se še kaj drugega našlo, samo stil je različen;) (princip je isti, sve su ostalo nianse;) Je pa res, da sem se zadnje čase pa prav na juhe spravila, reve boge;) Ne vem, a zato, ker se približujejo mrzli dnevi ali zato, ker je z njimi relativno malo dela ali zato, ker moram veliko tekočine dobit vase (ker je gre veliko tudi ven) ali zato ker edino juha ostane še za naslednji dan... ali pa - kar se mi najbolj zdi - da zato, ker sem si ubila v glavo, da moram še to področje osvojit;) Mora bit pa krožnik za juho obvezno drugi kot je tisti za glavno jed, ker mi gre blazno na živce, če se ti okusi mešajo, navadno ne pašejo... Tako da tudi za vsakdan, juha v globokem, glavna jed v nizkem. Ampak kar se slavnostenga kosila tiče, pa se pri nas niti pod razno ne bi mogla zmazat brez torte:) Že za navadne dni, se razume, da je sladica čez, za slavnostne pa je seveda najbolj zaželena prav čokoladna torta...Kdor pride k nam na slavnostno kosilo itak vnaprej opusti kakršnekoli misli o hujšanju;) Tiste kalorije pokurimo, nekaj jih pa pri konjaku in vinu prišparamo, ker noben tega ne pije. Sva bolj za gosti sok... Hehe, kak smo si različni, mamamia. Midva sva pa prinesla s Kube cigare in jih večino raztalala, par jih je pa lubi prišparal, da jih bo pokadil za kake pomembne dogodke... No, pa se nikakor ne more spravit, da bi jo pokadil za rojstvo svoje prvorojenke. Ko je hotel praznovat njeno rojstvo in je naročil pivo, je pa naredil dva požirka in vrnil pivo, pa naročil cocto, hehe:) Je rekel, kaj se bom delal, če mi ni;) Veri

12. okt 2007 11:10

Pri meni pa je zelo pomembno, posebno če je večje omizje, da naredim nekaj takega, kar lahko pripravim vnaprej, kar se peče v pečici ipd., saj sem "one-man-band", ko imam goste, pa sem rada čim več z njimi, ne pa da še zadnji hip nekaj cvrem ipd. Naša družinska slavnostna glavna jed (navadno jo jemo pri bratu) so nadevana telečja prsa z nadevom po receptu moje babice. Pa tudi pljučna pečenka ali rostbif, narejen po lovsko in s smetanovim pudingom kot prilogo (prav tako še od babice), je za nas slavnosten. Pa še ena slavnostna navada, ki je po mojih izkušnjah obvezna na Štajerskem in v gostilnah, jaz pa je od doma sploh ne poznam in je nikoli nisem čisto razumela: namreč riž in krompir kot hkratna priloga (pri čemer je riž navadno razkuhan), meni se tudi za slavnostno kosilo zdi ena bolj "močnata" priloga dovolj, rajši dodam več vrst različno pripravljene zelenjave. teta torta

12. okt 2007 11:34

Janinamo, ko povabiš poslovne partnerje v svoj dom, bodisi na kosilo ali večerjo ali pa le na kavo, je to gesta, s katero jim pokažeš, da si ponosna na svoj dom, družino in način življenja. Ne glede na to, ali so to spodobni ljudje, ki bodo tvoje zaupanje cenili ali prepotentni tepci, ki pričakujejo, da se boš osmešila, je to neke vrste reality show, v katerem boš zmagovalka le, če boš popolnoma pristna. Vsi, ko smo povabljeni na obisk k domačinom v drugih kulturah, pričakujemo in se navdušujemo prav nad tem: avtentičen obed, običajen, prav takšen, kot ga užijejo domorodci z vsemi člani skupnosti in njihovimi navadami vred. Prepričana sem, da se bodo tvoji gostje najbolje počutili, če jim ponudiš to, kar običajno skuhaš ob nedeljah in jih postrežeš tako, kot je v vaši družini navada. Če ti bo pri kuhi pomagala mama, naj seveda tudi kosi z vami. Tujce neposredni stiki z družinskimi člani prav gotovo zanimajo dosti bolj, kot amatersko nevemkoliko hodno kosilo. Edina napaka, ki se ti lahko primeri, je to, da se lotiš preveč slovesnega obroka in serviranja, kakršnega, če sploh, uprizorite enkrat ali dvakrat na leto. Še hujša napaka je seveda amaterska priprava kakšnih kvazi imenitnih jedi in nacionalnih specialitet, ki jih sicer ne pripravljate. V najboljšem primeru boš deležna sočutja, v slabšem posmeha, gotovo pa boste vsi v zadregi. Naj bo to čisto navadna nedelja, pridružili se vam bodo gostje, s katerimi se želite bolje spoznati. Mogoče si boste všeč in bodo večkrat pri vas, zato skuhaj in pripravi tako, kot bi za nove prijatelje, za katere si želiš, da bi to še dolgo ostali tebi in tvoji družini. Nič ne bo narobe, če boš le delala po svoje: če imaš navado testirati nove jedi , če boš uporabila sugestije članic, če bosta z mamo skupaj skuhali, če boš pripravila samo pašto ali pa tri juhe pa torto, mogoče samo opečene kruhke - tvoja kuhinja, tvoj način. Gostoljubje je lepa stvar, predvsem dokler delimo to, kar imamo na način, ki ga živimo nola

12. okt 2007 11:37

Veri, mi imamo cigare vedno na zalogi. Mož sicer ne kadi, ampak cigara, z vsem tistim rezanjem, če ne pokadiš cele, pa s posebnim etuiejm, pa s humidorom- njemu to pač res nekaj pomeni in si jo občasno z velikim užitkom prižge.

Aja, pa vodna pipa - to je pri nas običajen zaključek družinkih slavij in tudi onih drugih, ko so prijatelji na obisku...

 

 

teta torta, mene tudi vedno presneča ta kombinacija praženega krompirja in riža na Štajerskem koncu. Ampak kaj hočemo.

 

Meni je za slavnostno prilogo všeč rulada iz palačink, pa krompirjeva rulada s kakšnim zelenjavnim ali jajčnim nadevom, tudi ajdova kaša z zelenjavo, pa kakšni trganci iz testa, sicer pa tudi dam več na zelenjavo, da se ga vsi ne nabutajo že pri glavni jedi in potem nemočni samo še obsedijo...

 

Dobim naslednji petek eno družbo na obisk, večina jih pride prvič, pa menda zato s takim veseljem debatiram. Čeprav še zdaj nimam pojma, kaj bom pripravila...

 

In en lastnost imam, ki jo Vendy sicer odločno odsvetuje: ko se hočem še posbej izkazati, se lotim nečesa zapletenega, kar nisem še nikdar prej pripravljala. In mi še nikdar ni spodletelo. So pa se ponesrečili poskusi ponovitve uspeha, to pa ja...je bilo smeha in zbadanja,da je bilo veselje....

mamamia

12. okt 2007 14:13

Hehe,mamamia, sva že dve, ki radi eksperimentirava z novimi recepti za slavnostna kosila! ja, kaj naj grem vadit neko zapleteno zadevo nekje med tednom - ali pa kupujem pokrovače za vajo??? Hja, kaj čmo, si pa tega (še;) ne morem privoščit... Torej pridejo vedno obiski na vajo oz. premiero;) teta torta, res je to s prilogami, ima pa to dobro stran, da če eno razkuhajo, je vsaj neka verjetnost, da bo pa mogoče vsaj druga stvar užitna:) Zelenjave itak na takih slavnostnih kosilih v oštarijah skoraj ne moreš jest, ker jo praviloma čisto razkuhajo, bljak! ne vem, kako jim rata naredit nekaj tako zanič iz tako dobre zelenjave! Za doma se pa še kako strinjam! Veri

13. okt 2007 11:07

Punce, da vam javim; danes so tipi navreli v Slovenijo; so trije, na pogled zlo ojštri moški. Mož nas je soočil, ko sem v pisarni, kjer so začeli s t.i. ekskurzijo po podjetju, pripravljala mizo. Včeraj sem spekla nekaj peciva, da jim popestrim čvekanje ob kavi. So tipični Nemci, mal širši, velik trebuh in vsei trije so blondinci . Čedni pa lih niso. Povem vam, da so v resnici zelo prijazni in so me zares presenetili. Moža so pohvalili, men pa so zadolžili, da moram paziti nanj, ker so baje njegovi proizvodi zlo kakovostni ( o tem lih nimam pojma), da imajo občutek, da tudi z mojo pomočjo tko dobro ustvarja ( kar je delno res ) in da bo imel naslednje leto še več dela ( neeee, spet bom samevala ). Sploh ne vem, kdaj bova naštancala še enga otročička, ki si ga tko zlo želim, če pa je zlo mal doma. Zvečer pa sam pade v posteljo . Sej se mal hecam, vendar sam mal. No, jaz pa se grem zdej pripravljati na jutrišnji dan. Malce bom pucala, mal pekla in pripravila določene stvari, da bom jutr samo dokončala delo. Hvala Bogu, da pride mami. Vam sporočam o vsem. lep, s soncem obsijan dan vsem janina***

13. okt 2007 11:14

janinamo sem že mislila nate danes in jutri se bom tudi spomnila nate. verjamem da ti bo uspelo in držim pesti. na nemce si že naredila vtis torej se ničesar ne boj. tudi niso tak bavbav ti in tvoja mami pa obvladata torej bo to to. vso srečo! nektarina

15. okt 2007 19:10

No sedaj je pa mene zagrabil firbec. Kako je uspelo poslovno kosilo???? marelica

16. okt 2007 13:04

No, tut men zanima če je šlo vse po planu in verjamem, da si jim super napedenala in da so te zihr pohvalili. Pa če nisem preveč firbčna, s čim se pa ukvarja tvoj mož, da mu tko laufa biznis. Tut moj možek ima svoje podjetje in veliko posluje s tujino, zato imam tudi jaz večrat povabljene poslovne partnerje, ampak žal ne samo na kosilo ampak kr za nekaj dni. In mi jim damo prenočišče, jemo pa kr odzuni, tko mislim da si lahko kr vsak izbere kaj mu tisti trenutek zapaše. Gremo pa večrat skupaj na izlete in se tako družimo tudi v privatnem času. Nikol ne veš morda vaju čaka tudi to...in še kaj več. Srečno in uspešno pot vama želim, pa čimprej naštimita bebico in poskrbita za naslednike. KRAVŽLČEK