10. okt 2007 20:21
Sud3 poglej na zs. Dipsi
10. okt 2007 20:21
Sud3 poglej na zs. Dipsi
10. okt 2007 21:57
Veverica ! Moja malčica bo dopolnila 17 mesecev (no, dva predčasna ponavadi malo odštejemo). Pa so vsi nekaj spraševali, če jo že navajam na kahlico. Sama sem bolj tiste sorte, ko raje poslušam naravo kot brezkončne razprave in sem bila že malo v skrbeh. Ko sem prebrala mnenje, ki si ga posredovala, sem pa kar potolažena in verjamem, da bova z mojo malo uspeli prav vse, ko bo čas za to. Pa ne bom jaz živčna in ne bo punca polulana! titta
11. okt 2007 8:05
Titta, moja hči ne lula zato, ker bi jo prehitro odvajala od plenic! jasna
11. okt 2007 8:25
pa še neki, k se lih učim epistemologijo: znan terapevt Erickson je nekemu paru, oba sta imela težave z mokrenjem postelje ponoči, svetoval, da naj 14 dni oba namerno mokrita postejo in potem prespita noč v mokri postelji. Končalo se je tako, da sta oba nehala s tem. (Predpisal jima je ravno tisto, kar sta mislila, da jima bo nekako prepovedal:) Ja, ljudje smo čudni..
Scorpy
11. okt 2007 10:03
Moj sin je sedaj star 13 let, vendar smo imeli podobne težave predno je šel v vrtec. Na sistematskem pregledu me je zdravnica vprašala, če se sin ponoči še polula, in me v isti sapi tudi potolažila, češ da nismo edini s tem problemom. Prijazno mi je razložila, da mojemu otroku primanjkuje hormon, ki ponoči, v času spanja, uravnava delovanje mehurja in ledvic (nabiranje urina - vsaj tako sem zastopila). Predpisala mu je kapljice za v nos, na žalost pa ne vem ketere. Čeprav sem bila zelo začudena, češ kaj pa ima nos veze z mokrenjem postelje, sem kmalu videla rezultat. Po mesecu dni jemanja zdravila se je mokrenje postelje nehalo, stranskih učinkov zdravila pa tudi nisem opazila. Ponoči se sin ni zbujal, ampak je zdražal do jutra, ko je bila prva pot iz postelje do kopalnice. sikamaco
11. okt 2007 10:07
hmmmmmmmm, mi smo stari 20mesecev in zvesto sedimo na kahljici, večkrat na dan (pa še tako v straniščni obliki smo kupili, ker v vrtcu uporabljajo mini-mini stranišča, da ja ne bi bil zmeden), včasih nam uspe in takrat mu ploska cela hiša!!! včasih pa kljub suhi plenici ne naredimo nič ampak takoj ko mi nataknem pleničko nazaj se pa lepo mirno polula,..... tako da moje osebno mnenje je da vsi otroci se pač ne razvijajo z enako hitrostjo in temu primerno naj se vedemo tudi mi!! če pa obstaja zdravilo za takšne zadeve kot je močenje postelje pri 7ih letih pa menim da če mu jih date vsaj takrat ko gre na kak izlet ali ko greste na dopust---- se svet ne bo podru in otrok nekih groznih stranskih učinkov ne bo imel! pa srečno meni ni vam! plopsa
23. okt 2007 17:12
Tudi sama sem imela ta problem, trajal je nekje od 3. do 13. ali 14. leta. Pošiljali so me k psihologom, urologom, alternativcem (bioenergetik, avtogeni trening...), na razne preiskave, pa niso odkrili ničesar, razen pogostih uroinfektov, ki bojda nimajo nič s tem. V obdobju, ko sem začela lulati v posteljo, mi je umrl dedi in mami je zanosila z bratom. Ugibali so, če je mogoče vzrok psihične narave, vendar ni bilo nič dorečenega. Dali so mi celo neko napravo, ki sem jo ponoči nosila v hlačkah in je ob stiku z vodo začela vibrirati (res svašta) in me je zbudila, vendar ni pomagalo, saj me je zbudilo, ko je bilo že prepozno. Zadeva se je končala sama od sebe. sem pa bila v tem obdobju v hudi stiski, vsaka šola v naravi je bila mora, doma so pa tudi imeli čudne metode, saj so mi parkrat celo rekli, da ta in ta (moja simpatija) ziher ne mara polulank, do tega, da sem jih kdaj fasala. Ker ni pomagalo nič, smo pač imeli plastično podlogo na jogiju in začeli ignorirati stvar. V puberteti se je postopoma nehalo. Zdravil nisem nikoli jemala. Mislim, da je zelo pomembno, da otroka ne obsojate in da problem čimbolj normalno sprejmete. Pomaga tudi, če poveste, da ima več otrok te težave, da niso edini in da niso čudni. Pri nas v razredu nisem bila edina, in ko smo bili v šoli v naravi, so o tem obvestili učitelje, ki so nas ponoči budili, da smo šli v četici na stranišče. Med sabo se o tem nismo pogovarjali, in tudi, ko sem hodila k psihologom ter na razne preglede, nisem vrstnikom nikoli povedala resnice. Težko je živeti s tem, ker se počutiš izobčenca, kot da si nekakšna spaka, vpliva pa nimaš nobenega. Da ohranite otrokovo samozavest, je zelo pomembno, da ne delate pompa iz te stvari in ga spodbujate. Jaz sem imela menstrualni koledarček, v katerega sem vpisovala, kdaj mi je uspelo ostati suha in kdaj ne (risala sem sončke in dežne oblačke, hehe). Pa še nekaj. Meni se zdi, da so pri meni pretiravali in hoteli rešiti problem za vsako ceno, s tem pa sem dobila dve travmi. Prva je bila cistoskopija, to je bila najbolj ponižujoča in boleča preiskava v mojem življenju, ki pa ni pokazala ničesar. Druga stvar so bile elektrostimulacije. O moj bog, kakšna oslarija. Mislim, da je poanta v tem, da ti s pomočjo električnih sunkov hočejo okrepiti mišice zapiralke. Stvar pa izgleda tako, da ti v anus (če si še devica, sicer v vagino) porinejo nekakšno gumijasto stvar, ki je pritrjena na mašino, ki oddaja rahle električne šoke. Jakost reguliraš sam, je pa grozno neprijetno in ponižujoče (sprašujem se, koliko otrokom je to povzročilo še hujše travme od tistih, zaradi katerih so prišli). Mind you, stara sem bila ene 11, 12 let. Če ni reeees nujno potrebno, svojih otrok ne izpostavljajte takšnim metodam in preiskavam, saj so to travmatične izkušnje, ki ni nujno, da pomagajo. Potrebujejo predvsem veliko ljubezni in potrditve, da niso ničvredni, da ima veliko ljudi to motnjo in da bo stvar minila. Če ne prej, pa v puberteti. Veliko sreče in poguma staršem in otrokom. RadaJem
23. okt 2007 17:23
Joj, zdajle sem prebrala, kaj sem napisala, da je "mami zanosila z bratom" :) upam, da niste narobe razumeli. Zanosila je seveda s pomočjo očeta, v trebuhu pa se je znašel bratec :) včasih zna bit slovenščina malo dvoumna. Haha, sem se nasmejala. RadaJem
23. okt 2007 18:11
RadaJem, mene je skor kap, ko sem prebrala. Sam sem si prišla na čisto. vanya
23. okt 2007 18:41
Sikamaco, tvoj sin je jemal kapljice Adiuretin. Vem, ker jih je tudi moj sin, pred nekaj leti pa so mu jih nadomestili s tabletkami Minirin, predvsem zato, ker jih ni treba imeti v hladilniku, kot te kapljice. Kaj naj rečem... sin je danes star 14 let, še vedno se ponoči polula, če ne vzame tablete...Vsakih nekaj mesecev naredimo probo, če že lahko zdrži brez... Do zdaj še ni bilo uspeha. Zdravniki niso odkrili nobene motnje, ne psihične, ne fizične. Vsi so samo govorili, da bo verjetno nehal v puberteti, če ne prej... zdaj je pa sin že eno leto v puberteti in še nič ne kaže na boljše. Sem se že skoraj sprijaznila s tem, da ne bo nikoli nehal. Vam pa nekaj povem - hudičevo težko si je zatiskati oči in praviti, da ni nič hudega, če vsak dan preoblačiš posteljo, pereš pižame, tudi jezen si kdaj, ker ti pride vrh glave vse skupaj! Sploh, ko pomislim, da bi moral biti že 11 let suh... Nima pa Minirin nobenih stranskih učinkov, vsaj težjih ne. elaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Miklavževi parkeljni
Ploščati špageti Bavette z genovskim pestom, sušenimi paradižniki in cvetačo