Nočno močenje postelje

9. okt 2007 17:10

Žal, se tudi to dogaja.. Probleme sem imela s hčerko.. Ponoči sem jo večkrat zbujala.. Ušlo ji je, ker njeni možgani niso začutili potrebo po lulanju... takoj mi je zdravnica razložila stvari in priporočala zdravilo Minirin... (rekla je, da je brez stranskih učinkov...?) Jemali smo pršilo za nos, obstajajo pa tudi tabletke.. Hči je sedaj 11 let stara.. In težav nimam več.. MYCHELLE

9. okt 2007 17:24

SUD3, tudi moja hči jemlje Minirin, stara je 7 let. Sama sem velik nasprotnik takšnih ali drugačnih zdravil, ampak zdravnica me je prepričala, da bom s temi tabletkami naredila veliko več dobrega kot slabega. Neprestano lulanje močno načne otrokovo samozavest, pa smo lahko starši tolerantni in razumevajoči, kolikor hočemo. Saj mi je šlo že na živce to neprestano preoblačenje postelje, samo najhuje pa je bilo, ko je hčerka med jokom vprašala: Pa mami, kako dolgo bom jaz še lulala?? Res jim ni lahko, in jaz sem vesela, da imamo te tabletke. Mislim, da sploh ne vsebujejo hormona, ampak neko drugo snov, ki pomaga mišici, da zadrži urin v mehurju.

Zdravnica mi je rekla, da naj jemlje tabletke 3 mesece, potem pa bomo videli. Mislim, da je treba vsake toliko časa narediti "štih probo", da vidiš, če telo že samo dela...

 

Mislim, da hči nima nobenih psihičnih problemov, da bi zato lulala. Je pa ta pojav deden, in pri naši hiši je v otroštvu lulal mož... Tako smo včasih potolažili tamalo, da je ati tudi lulal, pa kakšno fajn ženo je dobil, he he...

 

 

jasna

9. okt 2007 17:48

Mychelle, koliko časa je hči jemala Minirin? jasna

9. okt 2007 18:04

 

http://www.zdravila.net/nujna/Navodilo%20za%20uporabo

 

Če tole preberem se mi  zdi, da ni kakšnih hudih stranskih učinkov (oz. 1 primer na 10 000, toliko jih ima pa gotovo tudi kamilični čaj...) O učinkih na samozavest pa ste že vse napisali.

 

 

Nasja

9. okt 2007 18:20

Priznam, da je kar nekaj časa jemala Minirin.. Prvič je imela probleme pri 6 letih,predno je vstopila v 1. razred. Bilo je kar naporno... menjanje rjuhe, pranje perila,.. Res sem se večkrat jezila zjutraj.. A vedela sem, da sama ni kriva za to kar se ji dogaja, ker ne začuti tiščanje na WC.. Vmes sem (ko sem bila na dopustu) za kaka dva tedna prenehala dajati Minirin in jo zbujala oz. preverila ali bo sama začutila da mora na WC. A žal..je potreno le počakati, da se možgani dokončno razvijajo in tudi ta "del" ki nadzorja lulanje.. Seveda, moraš tudi paziti, da zvečer ne popije preveč tekočine. lp MYCHELLE

9. okt 2007 22:46

Kopirano s portala "za starše" pri MK: O močenju postelje Otroci se v prvih sedmih letih življenja spoznavajo s sabo, s svojimi najbližjimi, s svojo okolico in so postavljeni v zelo intenzivno obdobje pogostih sprememb in novega učenja. V tem času tudi izoblikujejo osnove svoje bodoče in rastoče osebnosti. Prve izkušnje so kot prva ljubezen – nepozabne in barvajo vse kasnejše izkušnje v življenju s to svojo prvo barvo. Bi morda naš otrok, če bi znal razmišljati kot odrasli, lahko premišljeval takole: Srečujem zadovoljne ljudi, ki se me razveselijo – tale svet me zanima, gremo pogledat! Ali nasprotno: Kaj neki jim spet ni prav, nekaj je z mano narobe, ko me takole potiskajo v mojo sobo – kaže, da je bolje, če sem kar sam! Ali pa morda: Kaj neki zdaj hočejo od mene? Saj jim je bilo doslej čisto všeč, ko so zagledali umazano plenico! Kaj je zdaj drugače? No, morda je to tako kot pri žlici – ko sem videl, kako jedo z žlico in ko so mi jo dali v roke, sem poskusil. Bilo je zabavno. In zdaj, ko znam uporabljati žlico, ni nič narobe, če kaj vzamem kar s prstki. Če se polulam, jim pa ni prav. Le zakaj je to tako važno. Kar naprej me priganjajo, da sedam na kahlico ali stranišče. Če se polulam v hlačke, so vsi tako zelo resni. Saj tudi oni ne sedijo kar naprej na stranišču. Navajanje na kahlico Navajanje k držnosti je ena naših prvih resnih zahtev, ki jih postavimo pred naše malčke. Zdaj vemo, da navajanje na kahlico, takrat ko otrok začne sedeti, ni smiselno. Pri 9 mesecih otrok pač ne more zavestno sodelovati pri učenju držnosti, lužica v posodici je le naključje in naš uspeh lovljenja. Nič prej kot okrog starosti 18 mesecev otroku pokažemo posodico in mu povemu, čemu je namenjena. V igri ga posadimo nanjo, najprej kar oblečenega, da ni neprijetno mrzlo, še laže pa je, če se učenja lotimo poleti, ko s slačenjem, oblačenjem in preoblačenjem ni toliko dela. Otroci so uživači in jim neprijetni občutki pomenijo veliko motnjo. Ko začutijo, da so hlačke ali noge mokre, pritečejo po pomoč in igra navajanja steče. Najprej so prepozni s prihodom na posodico, kmalu pa se naučijo priti ravno ob pravem času. Ne pozabimo: plenice so zato, da so mokre. Otroci nikdar ne pomočijo hlačk nalašč – lahko da so se zaigrali, pozabili, slabo ocenili, koliko je še časa, ali pa so v nekem obdobju, ko se jim je zgodilo preveč novih stvari in ne morejo speljati te na novo naučene funkcije. Kadar sem utrujen ali me kaj skrbi, se raje zatečem v staro in že znano, v tisto, kar ne terja napora, pa še odrasli me bodo morali obravnavati malo po dojenčkasto – oj, kako godi včasih, da sem lahko spet malo majhen. Ponoči zmoremo kontrolirati svoj mehur navadno pozneje kot podnevi. Znak, da otroci že zmorejo, so suhe plenice zjutraj. Hkrati je to znamenje, da lahko plenice odstranimo, za vsak primer pa zaščitimo posteljo pred mokroto. Več kot 10 odstotkov otrok, starejših od 5 let, se še uči kontrole močenja ponoči. Dlje se v povprečju učijo fantje kot dekleta. Za oboje pa velja, da nikdar ne pomočijo postelje nalašč ali iz malomarnosti. Res nikdar! Zato tudi ne velja in ne pomaga ne pohvala, ne kritika, ne obljubljena nagrada. Kritika in kazen, ker je bila postelja mokra, sta povsem neustrezni! Najpogostejši razlog za močenje postelje je, da otrok še ni fiziološko zrel na področju organov in povezav, ki so za to odgovorne. Otrok si želi suhe postelje, še bolj kot mi, saj ima rad, da se kaj novega nauči, in še raje to, da ni deležen čudnih pogledov, skrbi, ko gre kam prenočit, zbadanja svojega brata … Poiskati pomoč Če otroku še po šestem letu ne uspe kontrolirati močenja ponoči, se o tem pogovorite z njegovim zdravnikom. Ta se bo odločil za preglede, laboratorij in tudi, kdaj vas bo napotil k specialistu nefrologu. Sprejmimo, da navajanje k držnosti lahko traja dlje časa, da se bo otrok še velikokrat polulal. Otroci si želijo uspeha, želijo ustreči sebi in nam. Temeljna resnica je, da otroci niso zlonamerni, ravno obratno je, izjemno odgovornost čutijo do nas, radi bi nam ustregli, kadar jim kaj ne gre, imajo za to razloge. In takrat, kadar se nabirajo neki razlogi, ko ugibamo, le kaj se dogaja z otrokom, da je nekaj časa že zmogel opraviti to novo funkcijo po pričakovanjih, potem pa spet ne, in so nesreče kar pogoste, lahko pomagamo klinični psihologi. Kadar rešujemo problem nočnega močenja, otroku skupaj s starši povemo, da vemo, da tega ne dela nalašč. Ta prvi korak v naših srečanjih je najpomembnejši. Če starši in otrok to vzamejo resno, bomo dosegli pomembno razbremenitev. To je stanje, ko telo in njegovo mišičje ne bo pod dodatno napetostjo. Otrok bo šel spat umirjen, brez skrbi, kako bo ponoči. Pred spanjem bo lahko izpraznil mehur do konca, brez napetosti – moram se hitro polulati, ampak bo sproščeno spustil curek v školjko ali posodico. Starši, ki bodo sprejeli, da fiziološki razvoj vpliva na kontrolo močenja ponoči, bodo delovali bolj umirjeno, z zaupanjem v svojega malčka. Da bi otroka ponoči zbujali, je nesmiselno, ker to prav nič ne pomaga. Vplivamo pa na kakovost spanja, otroka lahko z zbujanjem prikrajšamo za katero od globokih faz spanja, ki so najbolj odločujoče za dober počitek. Usmerimo se v otrokov vsakdan Naš naslednji korak v iskanju pomoči, ker se spet pojavlja mokra postelja, pa se bo usmeril v otrokov vsakdan in njegovo življenjsko situacijo. Močenje je za nas le znak, otrokova zastavica k pomoči, ker doživlja neke nove izkušnje, neke dogodke, ki so zanj zelo naporni – za nas odrasle bi rekli stresni – in v resnici potrebuje našo podporo, včasih predvsem razumevanje in pomoč, da bi te nove situacije laže obvladal. Za otroka ni enostavno, če je v družino prišel bratec ali sestrica. In njemu ni treba na posodico, pleničke mu dajo in vsi so navdušeni, ko gledajo vanjo, ko je polulana in pokakana ... Zakaj ne bi še jaz malo po starem? Kadar otroka kaj skrbi – morda se še ni ujel z novimi vrstniki v vrtcu, slišal je nekaj sumljivega med očetom in mamo, za babico se boji, ker mu tolikokrat pripoveduje, kako je bolna in da bo treba umreti – to povzroči splošno napetost vsega telesa, telo in mišičje ni sproščeno. V takem stanju se mehur slabše prazni, ker so mišice zapiralke toge in napete, urin ostaja v njem in ponoči, ko kontrole popustijo, se sprostijo in postelja je mokra. Razumevanje otroka Otroku ni prav, da se mu dogaja »nesreča«. Še huje je, ker v sebi čuti nemoč, da bi napravil drugače. Potrebuje, da ga razumemo in mu pomagamo urediti neprijeten položaj – tega ni treba poudarjati in iz tega delati več, kot je, diskretno ga zaščitimo pred jezikavo sestrico, pogovorimo se z vzgojiteljico ali učiteljico … Urejanje oblačil in postelje je za nas dodaten napor, včasih smo nejevoljni, siti prelaganja. Vključimo tudi otroka. Povsem človeško je, da se potožimo, možu, ženi, prijatelju, prijateljici, očetu, kako dolgo že traja. Ne smemo pa si dovoliti, da otroka krivimo, karamo in ga ponižujemo. Otrok bo tako izgubil svoje dobro mnenje o sebi: ali me imajo sploh še radi, verjetno bi bili bolj veseli, če bi imeli drugega otroka, takega, ki ne lula v posteljo. Pri svojem delu vedno znova srečam otroke, ki močijo posteljo in si vidno oddahnejo, ko jim povem, da vem, da tega ne delajo nalašč. Mokre postelje ne bo več. Le v zelo redkih primerih ima nočno močenje lahko drugačne vzvode, bolezensko ozadje in zato potrebuje drugačno obravnavo in zdravniško pomoč. Majda Mramor spec. klin. psihologije, družinska terapevtka veverica

10. okt 2007 7:40

tudi sama sem močila posteljo nekje do 10 leta. Potem je to samo po sebi minilo. Pa so me vozili k zdravnikom tako pri nas kot v Nemčiji (kjer smo delno živeli), zdravniki niso našli nič posebnega. je minilo. Vem pa, da me je bilo sram iti kam na počitnice, ker sem se bala, da bom močila posteljo. klavdija

10. okt 2007 8:32

jaz sem sama kar dolgo močila posteljo in takrat je zdravnica predlagala, da naj čez dan, ko bi morala na vodo, čim dlje zadržujem. Ne vem, če je to dejansko pomagalo (bila sem kar dosledna in sem res probala čim dlje zdržat), skratka takrat so se moje težave nehale.

Lp 

Scorpy

10. okt 2007 8:49

mislim da zadrževanje vode ni zdravo, vsaj tako sem slišala. me čudi da je zdravnica to predlagala. sicer pa mislim da je že nekaj let od tega kar je scorpy močila posteljo tako da so se metode zdravljenja verjetno sedaj že spremenile. tudi sestrina hči ima probleme s tem ampak ona ne moči vsako noč ampak tu ali tam. nektarina

10. okt 2007 19:47

Sama pri otrocih nisem imela teh težav. Mi je povedala soseda,kateri se je to dogajalo,da je hčeri dajala za pit vodo v kateri je namakala jajčne lupine. Verjetno je kaj v zvezi z minerali. ham-njam