Razlika v letih med moškim in žensko

4. okt 2007 9:27

Ko tole berem, se mi poraja vprasanje, ki ga v postih lahko preberemo med vrsticam:kaj bodo pa drugi rekli? Men pa "dol visi ", kaj bodo drugi rekli, ker sem s tem ze zdavnaj opravila in jih odpikala. Ce pa ze ima kdo karkoli povedat, pa naj ima tolk jajc, pa se men to pove v faco. To je popolnoma moja odlocitev, s kom bom zivela in koliko bo ta clovek star. Poznam naprimer fante stare okoli 20 let, ki so samostojni in vedo kaj hocejo v zivljenu. Imajo neko vizijo. Na drugi strani pa poznam tud moske pri 40ih, ki pa so, zal, eni navadni mamini sincki. Kar mama rece je sveto in kar mama naredi, tega nobena punca ne bi mogla naredit boljs od nje. Moj je 7 let starejsi od mene, funkcionirava ze 20 let. Najbrz zato, ker sva po svoje ze od samga zacetka malce odstekan par, z veliko svobode. Pa so takrat vsi imeli veliko za povedat, da dolgo sigurno ne bova skup, z najinimi starsi vred. Ampak kot sem ze napisala: men dol visi, kaj si kdorkoli misi o meni/o naju, midva se pa imava fajn ,da to ni res. vida70

4. okt 2007 9:36

Pri nas je tašča skoraj 15 let starejša od tasta, midva sva pa slabe 4 leta razlike, pa štima vse, odvisno čisto kako se kdo komu prilagodi oz kdo ima glavno besedo (pri tastu in tašči je ženska zmaga, he he se le ne pusti komandirat)

4. okt 2007 10:58

Bom povedala še svoj pogled na to.

Sama zagovarjam to, da leta niso pomembna. (Moj mož je 7 let starejši, pa je čisto okej, je pač tako naneslo).

Dogaja se to, da imajo ljudje take razklike v letih zelo v zobeh. (Spomnite se zakoncev Cavazza...). Je cel halo, ko se poročita, še večji pa, če se ločita. Zame je tudi ločitev nekaj čisto normalnega. Ampak tisti, ki so kao noramlni, se lahko noramlno ločijo, razidejo, ko pa se loči en 60 let star dec od 20 letnice, je pa opravljanja toliko, da se ti bruha...

Hm, jaz sem se nad tem že malo zamislila... In potegnila ven nauk, pa vi?

lidka

4. okt 2007 12:07

Tudi sama mislim, da razlika v letih ni nekaj, kar bi bilo potrebno obesiti na veliki zvon. Kakor kdo čuti. Moj je 14 let mlajši od mene, pa sva zdaj že sedmo leto skupaj. Se celo zgodi, da pomislim, da bi lahko bil še mlajši In če se kje zatakne - in priznam, tudi to se zgodi - to prav gotovo ni zaradi razlike v letih. Bolj zaradi tistega, kar prinesemo v odnos od prej. Sva se pa tudi že znašla v situaciji, ki je bila neprijetna... Moja mama je 10 let starejša od moža, pa sta že 34 let skupaj in jima nič ne manjka. Četrt stoletja razlike je res malo saj je kar precej očitno, kaj je posredi... Pozdravček! Vrana

4. okt 2007 12:40

Ko sem bila še najstnica, so mi bili zelo všeč starejši moški (npr. 26- 30 ali kako leto več, ne starčki). To pa zato, ker sem v njih videla nekaj več kot pri svojih vrstnikih, ki v velikem deležu niso bili dorasli 12 letnim deklicam. Ampak sem samo z enim takim imela nekajmesečno zvezo, potem pa sem svoje klikerje obrnila v drugo smer in izbrala za moža slabe 3 leta starejšega. In sva skupaj začela sestavljati skupno gnezdo. Sestra je imela 17 let starejšega tipa: ko je bila ona 22, on pa 34, pa mercedesa in ... je bilo vse super. Sedaj je ona v zgodnjih štiridesetih, ima postavo dvajsetletnice in življenjski elan najstnice, on pa bolan in za nobeno rabo. Seveda nista več skupaj. Leta NISO najbolj pomembna, je pa tudi v njih nekaj resnice. Kakorkoli: mislim, da je zelo važno, kakšen je človek v raznih pogledih(urejenost, šarm, umirjenost, skrb za kondicijo, zanesljivost...). Marsikateri 50, 60 ali 70 letnik je vreden pogleda, enako tudi ženska. Ampak z dvajsetletnimi se tile za moj okus le ne skladajo. Je pa zanimivo, da zdaj pri srednjih tridesetih kar nehote opazim kakega mlajšega, pa "odrasle" sosedove mulce, ki so bili ob moji poroki še v plenicah. Pa se mi prav fajn zdi poklepetat s kakšnim mlajšim od sebe. Koza stara, kaj? le ne skladajo. enako tudi ženska. PISTACIJA

4. okt 2007 13:01

Kakšna krivica ... jaz pa imam kar nekaj starejšega a žal ni bogat in nimam mercedeza. Sranje!!! Moram priznati, da sem se na začetku kar najedla jezikove župe in mi ni bilo vseeno, danes pa mi prav dol visi. Ker midva s tem nimava problemov, sva tudi za ostale postala dokaj "normalna". Povsem pa na srečo ne bova nikoli. Skupaj se imava super lepo in to je zame edino kar šteje. Kako bo, ko bova bolj v letih ne vem. Ampak a naj zdaj zaradi tega pustim človeka, ki ga ljubim. Neeeeee Ps. je pa ena dobra stvar, da imaš starejšega... tudi tašča je starejša magnolija

4. okt 2007 13:06

pistacija, med 22 let staro punco in moškega, ki jih šteje 34, nikakor ne morem "stlačit" 17 let... verjetno si se zatipkala. Magnolija, taprava si s0ncek*

4. okt 2007 13:08

Magnolija, vso srečo še naprej. Očitno imaš fajn možaka. Tvoj zadnji stavek je pa mega! Moja je še tako mlada, pa še javno pove, da misli dolgo živet! PISTACIJA

4. okt 2007 13:18

Da še jaz svoj piskerček pristavim :)) Pari, ki izstopajo se soočajo z določenimi ovirami, ki pa so hkrati tudi blagoslov. In to zato, ker ničesar ne jemljejo za samoumevno ter se naučijo živeti in ceniti vsak skupaj preživet trenutek. Le to vezo okrepi. Bolje je biti en sam dan srečen, kot pa celo življenje nesrečen. smrečica

4. okt 2007 14:57

Ma, dragi moji, leta sploh niso pomembna. Važno je, da se dva imata rada in da sta spoštljiva drug do drugega, bodisi v zakonu ali v partnerski zvezi. Življenje je itak prekratko, da bi si z razliko razbijali glavo. Uživajte, tudi v stotem letu kot, da jih imate vsaj 50 manj. LP, Zvončica. Zvončica