Tašča - snaha

3. okt 2007 14:11

Kletka, kaj pa si ti v tej zgodbi? Tašča, bodoča tašča, snaha? No, ja, saj ni važno. Tako tašča kot snaha sta načeloma obe polnoletni in opravilno sposbni osebi in če se obnašatatako, kot pritiče odraslemu človeku, grejo zadeve lepo, če pa se obnašata kot otročja, ki je siten, ker ne dobi dovolj pozornosti, je pa manj lepo. Mene je življenje naučilo naslednjega (morda ti bo kakšen stavek prav prišel, če ne, se pa vsaj zabavaj, okej?) 1. Otroci niso na svetu za to, da bodo izpolnjevali želje svojih staršev. Sinovi niso na svetu za to, da tolažijo svoje mame. 2. Materinska ljubezen ni to, da svojemu sedemnajstletniku olupiš jabolko in ga razrežeš na krhlje, prav tako pobiranje njegove umazane obleke vsepovsod ni znak materinske ljubezni, temveč zgolj materinski prispevek k kreiranju moškega šovinista, ki v življenju ne bo znal komunicirati z ženskami in bo zaradi tega nesrečen. 3. Spreminjamo lahko le sebe. Ne moremo spremeniti partnerja, otrok, tašč , staršev...Tistega, česar se ne da spremeniti, sprejmi. Gre lažje naprej. 4. Tašča ni oseba, ki mora brezplačno paziti na vnuke.. Tašča je oseba, ki zgolj zaradi svojega veselja kdaj pa kdaj popazi na vnuke. Če tako nanese, da ni druge opcije z varstvom in tašča dlje časa (več kot en teden) redno pazi na vnuke, potem se ji oddolžimo tako, da prevzamemo del stroškov, ki jih je tašča s tem imela. To naredimo tudi v primeru, da tašča to najprej odkloni. Čisti računi so pogoj za dobre prijatelje. Ekonomija izmenjavanja uslug pa vedno vodi v ekonomijo emocionalnega izsiljevanja in spore. 5. Otroke vzgajajo starši. Stari starši pa so zato, da razvajajo vnuke. Če se te vloge zamešajo, je hudič v hiši. 6. Moja tašča je vzgojila moškega, ki me ljubi. Kar se mene tiče, ni potrebno, da je na seznamu njenih dobrih del še kaj drugega. 7. S svojo taščo se ponavadi strinjam. Delam pa po svoje. 8. Da, dragi, tvoja mama naredi najboljšo polnjeno papriko na svetu. 9. Pametna ženska ne bo padala v situacije, v katerih bi zahtevala, da njen partner/sin izbira med partnerko/mamo. Neumne ženske pa to počnejo ves čas. 10. Ne padam na finto, da se mi s tem, ko tašča kara svojega sina v stilu, "le kako si mogel kaj takega narediti, a ne vidiš, da ji to ni bilo všeč", hoče prikupiti. Zato je nehala s takim početjem. 11. Od tašče je treba biti vsaj toliko lokacijsko oddaljen, da ne more priti na obisk v copatih. 12. Ko obiskujemo starše/taščo se praviloma najavimo - varianta, da smo bili slučajno nekje v bližini, pa smo se ravno oglasili - to je izjema. Naj imajo starši/tašča in tast nekaj zasebnosti. Na tak način tudi od staršev utemeljeno pričakujemo, da se bodo predhodno najavili. 13. Moja mama in moja tašča ne šarita po moji kuhinji - v smislu, da bi mi odpirale hladilnik in omare. Tega tudi jaz ne počnem v njunih kuhinjah. Vendelina jr.

3. okt 2007 14:15

Hojla! Tudi jaz sem že tašča-moj nasvet,"medsebojno spoštovanje" ker če nekoga spoštuješ boš dvakrat premislil predno boš nekoga užalil ali obrekoval.Meni je snaha kot hči imam jo rada in jo spoštujem sprejela sem jo takšno kot je in to je vsa umetnost. Ob treh sinovih,dobrim možem z vnukinjo Lucijo pridno snaho in z težko pričakovanim vnukom, ki naj bi konec tega meseca prijokal na svet. Moja moja sreča je popolna! Imejte se radi in uživajte v življenju, ki ga živite. mijamarija

3. okt 2007 14:19

tole si bom sprintala... je povzetek tega, kar mislim tudi jaz... (nekateri pač mislimo v esejih...:) lep dan hruškabanana

3. okt 2007 14:19

Vendelina jr. je napisal/a:

Kletka, kaj pa si ti v tej zgodbi? Tašča, bodoča tašča, snaha?

Zaenkrat snaha, čez kakšni dve desetletji pa upam, da že tudi tašča. Zavedam se, da je vsak človek individuum zase in da ne pride v poštev, da bi se na pamet naučili knjižico pravil in živeli po njej, vseeno pa kakšen namig ni odveč. kletka

3. okt 2007 14:22

No, Vendy je s pikolovsko natančnostjo analizirala način življenja, ki sem ga jaz opisala malo drugače.

7.,8. in 9. točka so bistvenie, pri 5. bi rekla še to, da imam jaz srečo, da stari starši otrok ne razvajajo preveč ampak so jih tudi malo vzgajali in to v skladu z nami, starši, nikdar niti malo mimo.

11. točka - pri nas smo "obiske v copatih" rešili v štartu skupnega bivanja: tast je rekel, da bomo vsi zvonili na njihovih vratih, preden vstopimo v njuno stanovanje, in da bosta onadva počela enako pred vstopom v naša stanovanja. In v 20 letih se ni zgodilo, da bi kdo brez trkanja ali zvonjenja stopil komu v stanovanje.

Mamamia

mamamia

3. okt 2007 14:26

Vandelina jr. .... strinjam se z napisanimi točkami. Najbolj pa se mi dopade točka 11. Hi, hi, hi. Dodija

3. okt 2007 14:34

Jaz sem ugotovila, da spremeniti ne morem nič. Prej sem se vedno nekaj trudila in upala, da bo ona to opazila in spremenila svoj odnos. Potem sem obupala. Edina rešitev mi je bila distanca, zdaj se ravnam po načelu kolikor dobim, toliko dam. No, največkrat se potrudim da dam malo več kot dobim, pa imam potem mirno vest. Včasih mi pride vse na vrh glave, izpovem se prijateljici, ne vtikam pa se v taščin odnos z mojim partnerjem in otroci. Verjamem, da mu je zaradi njenega obnašanja hudo in bi mu bilo še huje, če bi mu to vsak dan metala ven. Ugotovila sem, da ni konec sveta, če tašča ni moja prijateljica ampak samo tašča, saj imam okrog sebe dosti drugih ljudi, ki cenijo moj trud in me spoštujejo. matilda

3. okt 2007 14:36

Preden sta se lani sin in snaha preselila nadstopje nad mano, sem imela sama s seboj govorilne ure. Odločila sem se, da se v njihovo življenje ne bom vtikala, da ne bom tašča, ki jima bo stala kar naprej na vratih in da se pri vzgoji vnuka ne bom vtikala, da ne bom kar naprej nekaj svetovala in jima predlagala. Nekako sem pričakovala, da tudi otroci ne bodo imeli čas za klepet z menoj, da se bomo srečevali bolj ob vikendih na skupnih kosilih... No, zgodilo se je ravno nasprotno. Ko pridejo domov, najprej pozvonijo pri meni, sin gre ponavadi kmalu v svoje stanovanje, obvezno pa ostaneta snaha in vnuk. S snaho si poveva vse dnevne novice, spijeva kavo in klepetava največkrat tako dolgo, da sin po mobitelu sprašuje, če sploh misli priti domov. Skratka, imamo se prav luštno, gremo skupaj na sprehod, največ pa mi je pomenilo to, da mi je snaha skuhala in pospravila stanovanje, ko sem zbolela. Moje prijateljice pravijo, da mi zavidajo tako lep odnos, da se na naju vidi, da se imava res radi in se spoštujeva. Snaho sem sprejela takšno kot je, zagotovo imava obe napake, vendar se vse zmeniva odkrito in skleneva tudi kakšen kompromis. Ne razumem tašč, ki kar naprej kritizirajo svoje snahe, hočejo imeti vedno svoj prav in vse vedo najboljše z izgovorom, da so starejše, da so preživele to in ono, itd... nekatere so res tečne in zato ni čudno, da snahe bežijo pred njimi.Verjemite, jaz svojo snaho večkrat vprašam za kakšen nasvet, mladi imajo sveže ideje, so bolj domiselni in še polni energije. Upam, da je tudi pri vas tako. Vsem taščam in snaham želim veliko razumevanja in medsebojnega spoštovanja. mestnac2

3. okt 2007 14:53

vendelina se popolnoma strinjam s tvojimi točkami. mestnac2 veseli me da imata s snaho tako dober odnos. nektarina

3. okt 2007 17:14

Težko je vnaprej reči. Vedno so možna kakšna presenečenja, pač takrat poskušaš ubrati optimalno pot. Na smrt me je pa strah, da bo moj sine dobil kako takšno prefekcionistko, kot je draga Vendelina jr. Cila Cila