Tašča - snaha

1. dec 2010 20:52

Super sem hvaležna tebi, Escada, ker si nam pokazal še drugo plat medalje, ki je morda nekatere nikoli nis(m)o videle. Meni moja taščica velikokrat želi narekovati ritem, vsiljevati svoje poglede, ampak jaz jo lepo diplomatsko zavrnem ali pa se ji zahvalim za idejo (čeprav je to redko, ker imava zelo različna mnenja o vsem). Ona je to sprejela, če ni, ni moj problem. Važno je, da sem sinu všeč, to je sprejela. Se pa počasi pojavljanjo trenja pri vzgoji otrok (ki jih sicer še nimava). Vendar mi tu partner stoji 100% ob strani, tako da me ne skrbi. Pomembno je, da vedno ohranimo nek kulturen nivo komuniciranja. To je še vedno oseba, ki je rodila in skrbela za moškega, ki ga ti ljubiš - torej je naredila vsaj nekaj dobrega. Ostanite pozitivne in ne sekirajte se za vsako malenkost in vsak pogled. Včasih je treba samo malce umiriti situacijo in obrniti na humor. Meni to vedno pomaga. Če pa so stvari že tako hude, kot so nekatere to opisale, pa samo stran. Gigi_84

1. dec 2010 23:30

gordip je napisal/a:

živet na svoje, bit v vseh pogledih neodvisen in imeti svoj mir

Aaaaa....... ni to point vsega??

 

 

Ampak, žal po vseh te postih ne pridem do drugačne ugotovitve kot ( Pazi"" - tole nekaterim ne bo všeč):

Sužnjelastništvo še ni odpravljeno - predvsem zato, ker ga vednoznova in znova uvajate ve drage dame /žene in mame  (v kateri koli vlogi se pač znajdete). Seveda ne mislim dobesedno - je pa beseda sama po sebi dovolj pomenljiva.

Sedaj še pa počakam, da se javi kakšen "macho" in prbije, da ima poleg vsega , kar ste natrosile, pa najbolšo izkušnjo s svojo taščo ...suprise. Naenkrat pekleni trikotnik postane kvadrat in po zakonih neke "kvantne fizike" hm, hm....zadeva postane v ravnovesju.

.....pa še smiselno je, kajne?

Pravzaprav....MI nimamo problemov s svojimi taščami, vsaj mislim tako...vsaj jaz jih nisem imel - Čeprav jih ljubkovalno kličemo Ampak to je spet druga kategorija, druga sfera....in nemogoča primerjava .

 

Aja....pregovor "o jabolku in drevesu", saj veste kater.......ne drži vedno.

Escada

2. dec 2010 0:16

Uh, tema je zanimiva in vedno znova vroča. Saj končno se zato odpira, ker se mnogim da pisati o njej ( in je zato zelo grdo nekatere od nas pozivati, naj bodo tiho, če mislijo samo kritizirati druge) in imajo svoje mnenje. Večina od nas je (bila) snaha in mnoge, ki smo si povečale družino z otroki smo postale tudi tašče. In smo poskušale, če smo bile kot snahe kdaj razočarane, biti kot tašče boljše. Itak pa imamo o sebi in svojih ravnanjih verjetno kot večina v nekih drugih življenjskih situacijah, dobro, če ne že najboljše mnenje. Ker so moški na nek način manj čustveni ( oz. čustev ne smejo ali nočejo kazati), o svojih pogledih na odnose in izkušnjah kot možje in sinovi manj pišejo ( in ker jih je manj na kulinariki... ). Me pa se trudimo in vozimo skozi življenje, včasih izbruhnemo, včasih pojokcamo, ne govorimo, se trudimo... skratka, po najboljših močeh in vsaka na svoj način, za katerega misli, da je pravi. Zagotovo pa velja, da kolikor nas je, toliko je poti in mnenj. In vska(a) ima pravico do tega. In tule jih pač malo izmenjujemo in se poskušamo ne preveč razburjat, če katera misli in dela drugače, a ne? Skozi leta in desetletja ( da ne rečem kaj dalj) pa so se iz izkušenj izoblikovali pregovori in pametne misli, ki jih po potrebi lahko uporabimo, da se nam ni treba preveč trudit z lastnimi idejami ( npr. o teletih in veselju, o primernih razdaljah bivanja in copatih in podobno). Sedaj grem pa nazaj spat. anaboleyn

2. dec 2010 10:10

Bistven problem, ki ga vidim v odnosu tašča / snaha je to, da se v tem odnosu ves čas ena ali druga (ali pa tudi kar obe hkrati) smili sama sebi. Ne vem, ali so nam to privzgojili (model cankarjanske matere - in žene, po mojem mnenju) ali pa smo ženske take po naravi? Redki moški predstavniki na forumu nam nastavljajo ogledalo (pa tudi nekatere ženske, takrat se pa itak vsuje plaz užaljenih postov), pa ga nočemo in nočemo videti! Moški enostavno nočejo, da se njihove matere in žene koljejo med sabo! In če bi bile ženske pametne ne bi vtrajno trkale z glavo v zid in na vsak način hotele uveljaviti svoje (v kateri koli smeri). Kaj vse bi lahko dosegle na združeni fronti? In kakšne depeše bi šele potem letele po takih in drugačnih parketih?? Lep pozdrav sonci

2. dec 2010 10:17

Ob vseh teh strašnih taščah in očitno malo manj strašnih tastih ( o teh je napisanega manj in so očitno manj moteči za "srečno partnerstvo") me pa zanima nekaj. Kako pa ve snahe s problematičnimi taščami gledate na odnos vašega partnerja do vaših staršev, oz. mam, ki so njegova tašča???? Če bi se vaš partner neprestano boril proti vaši družini in tekmoval z očetom v vsemu pametnemu in manj pametnemu, zahteval, da prekinete stike s svojo družino, da bosta končno lahko našla skupno srečo....Ali to ne bi bolelo? Vsi ostajamo del svoje primarne družine. Kakšni možje, žene smo, kakšni bomo kot starši smo se naučili v svojih primarnih družinah in z veliko malho prinesemo v lastno ustvarjeno skupnost to veliko doto. Te šole ni nikjer drugje. Naša izkustva v otroštvu bodo temelj za tisto kar nam je poznano in znano. Tudi parterje smo izbrali iz tega družinskega znanja. Prihaja božični čas, praznik družin in miru v njih...Moje načelo je: ne delaj tega drugim tega, kar nebi želel/a, da storijo tebi drugi. kara

2. dec 2010 10:27

kara je napisal/a:

Če bi se vaš partner neprestano boril proti vaši družini in tekmoval z očetom v vsemu pametnemu in manj pametnemu, zahteval, da prekinete stike s svojo družino, da bosta končno lahko našla skupno srečo....Ali to ne bi bolelo? kara

 

Niti med osebnoizpovednimi posti niti med nasveti nisem nikjer zasledila, da bi katera zahtevala od moža, da prekine stike, niti da bi to katera kateri svetovala

Pretiravat pa res ni treba.

Issi

2. dec 2010 12:25

Najprej lep pozdrav vsem skupaj! Prav zanimiva je postala tema. Mi je všeč, da vsak pove svoje mnenje in pogled na to tematiko. Škoda le, da ni več komentarjev še z moške strani. Pa da pristavim še jaz svoj piskerček, da me skritizirate, pokomentirate S fantom dobro leto živiva pri njemu. Ker končujem šolo in sem trenutno brezposelna sem precej doma. V trenutku, ko dobim službo in se finančno stanje izboljša, si želiva v zgornem nadstropju urediti svoje stanovanje. Do takrat pa imamo skupno gospodinstvo z mojim "tastom", saj je "tašča" že nekaj let pokojna. Problem: moj predragi bodoči tast, ne preživi dneva brez alkohola. Ob prihodu iz gostilne skoraj ne mine dan, da se nebi skregali. 95% primerov je takih, da vzroji brez razloga. Za spoštovanje in pogovor ni nikoli slišal, še manj za besede "prosim" in "hvala". Predvideva, da ker sem brez službe, sem dolžna kuhat, pospravljat, prat, likat, kosit, obračat mrvo...itd... Vse našteto mi ni težko in to tudi počnem-za fanta. Zanj grem lahko skuhat tudi ob 2h zjutraj, ker spoštuje moje delo, trud. Tastu pa nisem nikoli prala, likala, pospravljala sobe, ker tega ne ceni. Ko je kuhano, ni nikoli dobro (pa mislim da dobro kuham..kako nebi, če pa sem obsedena s Kulinariko ). Nikomur, ki se trudi s pripravo hrane ne ugaja, če sleherni dan med obedom posluša kako kaj ni dobro, kako je preveč začinjeno, kako on tega ne mara..ipd... Prav iz tega razloga sem tudi kuhanje za tasta opustila. Če je ob času kosila doma in če kaj ostane, mu ponudim, drugače pa ne. Moram tudi povdariti, da za hrano ne prispeva nič. Edina finančna obveznost, ki jo ima je plačilo elektrike, ostalo je na ramenih mojega fanta. Zase menim da nisem tako "zaj*****" da se z mano nebi dalo živeti. Rada se usedem za mizo če nastane problem, in ga tudi želim rešiti. Zavedam se, da ima vsaka zgodba dve plati. Ampak v tem primeru druge plati ne najdem. Vsi bratje od fanta vedo kaj se dogaja doma in mi dajo prav. Vsepovsod slišim zgodbe o svojem tastu in pokojni tašči. Ona angel, on pa žleht kot sam .. začuda se vse zgodbe ujemajo; tudi tiste od njegovih otrok. Nevem več kaj naj si mislim. Nisem prepričana koliko besede si lahko vzamem, koliko lahko rečem da ne presežem roba. Če bi bilo po moje, bi od tu odšla, ampak me zaenkrat zadržuje ljubezen do svojega fanta. Sprašujem pa se, koliko in če sploh, bom imela miru, ko/če si urediva svoje stanovanje v svojem nadstropju, s svojim vhodom. home made

2. dec 2010 12:49

home made je napisal/a:

Sprašujem pa se, koliko in če sploh, bom imela miru, ko/če si urediva svoje stanovanje v svojem nadstropju, s svojim vhodom. home made

NE BOŠ GA IMELA (mislim na MIR)! Razmisli o tem, da svoj denar "vtakneš" kam drugam, ne pa v "nadstropje". K

2. dec 2010 13:25

Draga home made, če slediš temi (in sklepam, da je tako, saj praviš, da je zelo zanimiva), potem sem prepričana, da je bilo tole samo retorično vprašanje.

Pa srečno!

Blanchy

Sporočilo je spremenil(a) Blanchy dne 02.dec 2010 13:28

2. dec 2010 14:25

home made je napisal/a:

Nevem več kaj naj si mislim. Nisem prepričana koliko besede si lahko vzamem, koliko lahko rečem da ne presežem roba. Če bi bilo po moje, bi od tu odšla, ampak me zaenkrat zadržuje ljubezen do svojega fanta. Sprašujem pa se, koliko in če sploh, bom imela miru, ko/če si urediva svoje stanovanje v svojem nadstropju, s svojim vhodom. home made

 

Draga moja, ti si se preselila v dom, ki ga sistemsko uničuje alkoholik. In alkoholik ne uničuje samo sebe in pohištva, temveč zelo učinkovito uničuje tudi vse, ki z njim živijo.

Tu bi bilo pravilno, da bi se tvoj fant odselil, ne pa, da si ti prišla k njemu. Tako ima alkoholik samo novo žrtev. In če misliš, da se bo zardi tega, ker se ga poskusi pregovoriti, kaj spremenil - c'mon, ne bo se. Alkoholiku paše, da se ga prosi, da naj bo boljši. Paše mu, da lahko terorizira vse okoli sebe, ker takrat je močan. In potem se seveda dnevno zadeva za to, da bo spet prišel do tega, da se ga bo prosilo. Tako si alkoholik organizira užitek.

Ti končuješ šolo. Koncentriraj se na to. In glede na to, da končuješ šolo, si mlada. Mlada ženska mora hoditi skozi življenje z nasmehom in v ritmu samo njej znane melodije in njen nasmeh in ritem morata ustavljati promet na Slovenski in promenado na Čopovi. In kaj delaš ti od tega? Sključena in prestrašena, da ne boš iritirala alkoholika in ob dveh zjutraj kuhaš, ker ti to ni težko.....Mislim, draga moja, ob dveh zjutraj se eventuelno pleše ob štangi v domači spalnici in eventuelno se jedo jagode in smetana v postelji in to je čisto vse, kar bi morala ti glede hrane početi v teh letih.  Pri lepih mladih letih si pristala na vlogo vsaj trideset let starejše ženske, ki je zbegana, ker je zaradi njenih napačnih odločitev šlo življenje mimo nje. Hočem reči, draga moja, delaš korake v napačno smer in v tvojem najboljšem interesu je, da jih prenehaš.

Ker za obrnit se v pravo smer potrebuješ še precej.

Najprej poišči številke pomoči za tiste, ki živijo z alkoholiki. To obstaja tudi v Slo. Mislim, da se reče al-anom ali nekaj takega.

Pojdi na pogovor tja in potem v to vključi še fanta. Ker fant je itak že psihično zlorabljen in se sam tega ne bo spomnil.

In ja, odselita se. Nemudoma. Ne nekaj trpeti tam in ne izmišljaj si izgovorov, da ti bi že šla, ampak zaradi ljubezni do fanta si tam. To so izgovori in ti to veš.

Pa srečno.

Vendelina jr.