Nalepke na steklu

1. okt 2007 13:44

Vendelina jr. je prav gotovo zelo natančna gospa. Njeni prispevki me včasih zabavajo, včasih razjezijo, včasih nasmejijo, je prava zakladnica nasvetov in pravil kako bi moralo biti, kako je pri njej v praksi, pa ne vem, ker je osebno ne poznam. Rada pa bi ji vseeno nekaj povedala in naj mi ne zameri, če moje pisanje ne bo tako zbrano, kot bi moralo biti za javno objavo. Tudi pri nas smo in še vedno kaj ustvarjamo. Izogibamo se sicer lepljenja sličic s selotejpom po omarah, vratih.... imamo pa kovinski hladilnik in lepo zbirko magnetkov, ki na hladilniku obdržijo razne slike in recepte. V otroških sobah smo na nekakšno lesonitko nalepili pluto te panoje obesili na steno in na to otroci lahko pritrdijo svoje sličice, zguljene plošče na pisalnih mizah pa nadomestili z gornjimi ploščami, kot so pri kuhinjskih pultih in se odlično obnesejo, saj se jih lahko čisti praktično z vsemi mogočimi čistili, tudi bolj agresivno, če je treba. Kjer so otroci je pač treba paziti tudi na materiale. Toda, darage moje, povejte mi, kako bi najstniku prepečili, da bi po svoji sobi ne nalepil celega kupa sličic priljubljene skupine. Nikakor, zato pa smo se dogovorili, da naredi plakat in nanj lepi priljubljene sličice. Samo malo iznajdljivosti je potrebno, da najdemo kompromis in smo vsi zadovoljni. Kjer so otroci so tudi razni njihovi izdelki, včasih kakšna igrača tam, kjer ni njeno mesto, je pa tudi otroški smeh in veselje, ki je več vredno kot sterilno pospravljeno stanovanje. Vsi starši poznamo ponos, ki nas in našo mladež prevzame, ko obiskovalec opazi lepo slikiso na hladilniku in vpraša kdo je avtor. Med teorijo in prakso je velik korak - večina nas ve, kako bi moralo biti, spoštovanje tega pa je že drugo vprašanje. Mislim, da je največ, kar lahko naučimo otroke to, da znajo paziti na stvari, opremo in stanovanje to, da ne delajo škode in namerno ne uničujejo stvari. Ni mi všeč čačka na steni, toda zaradi tega se svet ne bo podrl - otroku bomo pač lepo razložili, da to ne gre in mu ponudili list papirja. Ko je imela hči napad risanja po stenah, sem poskrila vse kemične svinčnike in flomastre. Na razpolago je imela samo dobri stari navadni svinčnik. Če je hotela barvno sliko je dobila barvice in list papirja. Čačke po zidu sem očistila z navadno radirko, v tednu ali dveh pa je tudi ona spoznala, da res nima smisla risati po zidu in sama od sebe prenehala s tem početjem. Sličic za na steklo se žal ne da nalepiti nikamor drugam, kakor na šipo v kuhinji, dnevni sobi ali kakšni drugi sobi. Mene osebno te sličice ne motijo, če jih seveda ni preveč in doslej z njihovim odstranjevanjem tudi nisem imela problemov. V otroških sobah smo jih celo nalepili med šipe (nimamo termopan stekel), ker so mene motile pri čiščenju oken in se je vedno kaj poškodovalo. Kljub tolikim kompromisom z otroki, ki so sedaj že srednješolci, nimamo pretirano uničenega stanovanja - o menjavi kuhinje in dnevne sobe se še odločamo, saj nam stara še odlično služi. Hčerki smo v letošnjem letu obnovili sobo, predvsem zaradi selitve na drugi konec hiše, sinu trenutno še služi njena stara... Res me je kar malo zaneslo in sem se kar razpisala. Če sem napisala kaj preveč se opravičujem. Glede na cel kup nasvetov upam, da bo tabini uspelo očistiti stekla. tedi

1. okt 2007 13:48

Meni bo za otroško sobo vseeno, če je cela polepljena... Ostalo v hiši pa NE! lidka

1. okt 2007 13:48

Z acetonom bo ziher šlo dol. Sonja

1. okt 2007 14:01

Mi smo imeli na voljo še steno v kuhinji, kjer smo se lahko izživljali, potem so šli pa samo z Jupolom čez. Koneckoncev je bila pri nas doma kuhinja središče sveta in ne otroška soba. Loni Makaroni

1. okt 2007 14:37

Pri nas se je v glavnem vse dogajalo v sobi. Vedno je bilo treba paziti, da si nisi noge zlomil.Je pa mlajša vedno ustvarjala,tudi okna so bila vedno polimana, pa nič zato. To mora biti pri otrocih. lili_stef

1. okt 2007 15:31

pri nas je motiv na foliji kar ostal na kuhinjskem oknu, takole iz nostalgije. No, pa po omarah in stenah v predsobi smo imeli take neenakomerno valovite črte, jih je nečak naredil, potem ko smo sledove izdelkov naših otrok odstranili.

Po sobah lahko delajo, kar hočejo, lepijo, zabijajo žeblje v stene, samo da ne rušijo. Navsezadnje oni v njih bivajo in se morajo počutiti prijetno. stene veliko prenesejo, se pač malo kita in menjava tapete ali brava stene, dokler ne odrastejo, potem se pa otroške umetnije počasi izpojejo.

 

Tedi, saj Vendelina je napisala nekako tako, da se v stanovanju določi prosor, kjer se kaj lepi in pika na steno, kot si ti napisala, da imate hladilnik z magnetki in pluto v otroških sobah. Verjetno te je razjezil prvi

stavek, njenega pisanja, ampak različni smo si, z različnimi izkušnjami in pogledi, tako da....

 

Moji otroci so po dnevni sbi lahko razmetavali igrače, to jima je bilosrednji prostor za igranje, čerav sta imela vsak svojo sobo, tudi kakšno čačko smo čistili z vrat omar. Ampak tako smo bili vsi skupaj in pet ali šest let se je na prvi pogled videlo, da v tej dnevni sobi otroci uživajo. Saj zato jo pa imamo, kajne?

Potem pa zrastejo, nič več igrač naokoli, in ne vem, kaj bi zdaj dala, da mi kdo kakšno čačko naredi po celi steni ali z "ales kleberjem" nekaj prilepi na kuhinjsko okno....Mamamia

mamamia

1. okt 2007 17:19

Tedi, definitivno imaš prav. Imam rada red. To je stranski efekt, če zrasteš v plemenu, kjer je veliko pedagogov. V zgodnjem otroštvu (konkretno, doba do osnovne šole)sem imela svojo risalno tablo s kredami, svoj risalni pano s papirjem in svojo steno, kamor so starši obešali moje likovne izdelke. Tista tabla je bila tako ogromna, pa pano tudi, tako da sem se morala fino potruditi, da sem jo porisala in da je izdelek imel en smisel. Najboljši izdelki so bil pa obešeni na steni. Najboljše izdelke sem izbirala skupaj s starši in starimi starši in smo bili vsi v uredniški del vključeni. Velja za postavljanje novih izdelkov in odpravljanje starih izdelkov. Danes mi predstavljajo spomini na to, kako smo se zbrali dedek in babica ter moja starša in jaz in smo modrovali, kaj gre gor in kaj gre dol, eno neverjetno dragocenost. Ker sem imela motiv, da bi bila stena čim lepša, sem se kar potrudila pri izdelovanju in se posredno navadila vztrajnosti. Ta vzgojnoizobraževalni princip se je nadaljeval tudi pri mojih bratrancih in sestričnah (skupaj nas je bilo šest, v starostnem razponu 5 let). Nobenemu od nas niti na misel ni prišlo, da bi tekali po hiši gor in dol z odprtim flomastrom in zraven naredili še kakšen grafit ali pa bi se podpisali na sedežno garniutro - ker nam je bilo lepo razloženo, da riše se tja in tja. Nobeden od nas dejstva, da rišemo na določenem mestu in ne po celi hiši, ni doživljal kot omejitev gibanja/ustvarjanja oziroma preseganja starševske avtoritete - le zakaj - od malega smo imeli svojo steno in svoj prostor, ki smo ga lahko uredili po svojem okusu in starši so nam pri tem pomagali. Vseh šest nas je zraslo v zadovoljne ljudi v svojih novih družinskih skupnosti in s kolikor toliko korektno kariero. Edino, moja prednost pred ostalimi bratranci in sestričnami je v tem, da sem jaz obešala tiste slikice skupaj z dedkom, ostali pa se ga niti ne spomnijo, ker je zgodaj umrl. Naši starši pa imajo še vedno mape z našimi risbicami, slikanji na steklo, lesorezi...ipd in jih verjetno malo nostalgično pogledujejo tu-in-tam. Sama nimam nič proti foliji na steklo - tko voli, nek izvoli. Če je praskanje folije s stekla sestavni del nečesa, kar se dela z otroki, za to, da bodo potem oni imeli spomine na otroštvo, potem je okej. Če je pa čiščenje naloga zgolj mame, potem so pa tudi bolj kvalitetne opcije v igri. Vendelina jr.

1. okt 2007 18:17

Jaz imam že od nekdaj vsa okna polepljena z motivi iz barv za na steklo (poklicna deformacija-učiteljica). Za vsak letni čas jih zamenjam. Takega problema, kot ga imaš ti, še nisem imela. Mogoče zato ker dajem sličice dol zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so šipe ohlajene ali pa je problem v kvaliteti barv za na steklo. Jaz imam vse sličice shranjene na plastičnih mapah in bom sedaj, ko me polno zaposljuje moj skoraj dvomesečni sinček, samo poletne zamenjala s starimi jesenskimi... zelvica

1. okt 2007 18:24

Ko sem prvič risala sličice za otroke, sem na škatli prebrala, da jih v primeru, če ne grejo lepo s šipe, odstraniš takole: - če je šipa topla( če jo je segrelo sonce), jo ohladiš z mrzlo vodo; - če je šipa mrzla (v zimskih mesecih), šipo obrišeš s toplo vodo. Če to deluje, na žalost ne vem, ker sem do sedaj vedno brez težav odstranila slike. Lp lenčika