30. apr 2011 17:09
| Vendelina jr. je napisal/a: |
To, kar delajo na štajerskem koncu, spominja na vnašanje členov (določnega ali nedoločnega, tisto, kar poznamo kot a-the, un-le-el-il, una-une-la) v govor. Slovanski jezik so iz govora večinoma izločili uporabo člena - v knjižnem jeziku to uporablja makedoniščnia (solnceto, liceto....), v pogovornem pa, vidim, uproabljajajo še na SV Slovenije. Tisto, ko se glagoli narečno končujejo na -ste (kaj rečeste) je pa narečna oblika uporabe končnice, ki jo poznajo romanski jeziki pri tvorbi glaglolov, kadar označujejo dovršno dejanje iz preteklosti. Knjižna slovenščina tega ne pozna. Poznajo pa nekaj podobnega osstali jeziki iz bivše Jugoslavije.
|
Slovanski jeziki "člena" niso nikoli imeli. Določni člen se je v tako rekoč vseh jezikih, ki ga imajo, razvil iz specializirane uporabe kazalnega zaimka (in nikdar obratno) - zato se tudi prerekate, ali gre za člen ali za zaimek. Makedonščina, bolgarščina, deloma lužiščina ter neknjižno tudi češčina in slovenščina poznajo člen, a je poznejšega (in, treba je poudariti, kontaktnega - pod vplivom drugih jezikov, torej) nastanka.
Štajerski (tudi koroški) zaimki tipa 'tota', 'toto'' ipd. so iz podvojenega zaimka: psl. *'to' + psl. *'to' = štaj. 'toto'. Podobno pozna češčina (le da se tam sklanja prvi del, dočim se pri nas drugi: štaj. 'toto', 'totega' proti češ. 'tento', 'tohoto'), tudi lužiščina (tu pa se spet sklanja drugi del: 'tutón', 'tutoho'). Tudi ruski 'этот' in podobne tvorbe v beloruščini so reduplikacijskega porekla, so pa še dodatno prefigirano s tem 'э'. V ruščini in beloruščini se sklanja še po tretjem možnem načinu: kot bi bil normalen (podvojen je torej samo v imenovalniku): 'этот', 'этого'.
"Tisto, ko se glagoli končujejo na -ste", nikakor nima nobene povezave z aoristom, to je nesestavljenim dovršnim preteklikom, kakor ga poznajo nam sosednji jeziki (italijanščina, hrvaščina). Izvira namreč iz običajnega sedanjika, toda tistega atematskih glagolov, kakor se jim pravi v jezikoslovju, takih pa je v knjižni slovenščini pet: imeti, dati, biti, vedeti, jesti (imaste, daste, boste, veste, jeste). Iz teh glagolov se je končnica zanesla med ostale in izpodrinila prvotno -te.
Brez zamere - nič osebnega nimam proti nikomur, le s težkim srcem pa bi spustil priložnost, da poskusim popraviti kako jezikoslovno zmoto ;) Pa lep pozdrav!
