Oh slovenščina

30. nov 2010 0:34

Ja, a ni to spreganje glavnega števnika? , malo pozna ura je že, pa...sem narobe razumela vprašanje?

lp

30. nov 2010 1:03

Veš, jaz sem tudi o tem razmišljala. Me je kar malo sram, ker ne vem, kako bi bika zagrabila za roge!

30. nov 2010 8:58

Spregajo se glalgolske besede. Samostalniške se pa sklanjajo.

Števnik se pri sklanjanju ujemajo s samostalniki. Pri uporabi števnikov takrat, ko govorimo o času (navedba ure), se števnik sklanja tako, kot da bi bil zraven samostalnik "ura", čeprav je v uporabi ni. Ergo, imenovalnik se bo glasil: Ura je sedem. (nanaša se pa na sedem ur). Pol sedmih (sedmih ur).

30. nov 2010 9:13

lp

30. nov 2010 10:12

Ja, kaj čmo, se je treba posipat s pepelom in priznat. Danes nesem cvek domov.

Mi je pa všeč, ker na takih primerih pridemo do toliko novih informacij in osvežimo stare, pozabljene stvari.

30. nov 2010 10:36

mišzmoke ima prav, gre za števnik in uporabimo torej obliko pol sedmih, pravi moja kolegica slavistka.

30. nov 2010 10:52

Torej se dobimo OB SEDMIH URAH ? 

Se mi zdi, da Primorci tukaj spet lepo povejo: ob sedmi.

30. nov 2010 11:17

Bo kar prav ob sedmih, japaja.

Glavni števnik sedem se pregiba takole:

imenovalnik: sedem
rodilnik: sedmih
dajalnik: sedmim
tožilnik: sedem
mestnik: pri (o, ob) sedmih
orodnik: s sedmimi

Če rečemo ob sedmi, je pa to po moje že vrstilni števnik (če po štajersko razmišljam - Primorci bodo morda rekli drugače).

30. nov 2010 11:19

30. nov 2010 11:48

Ob sedmi uri oz. po sedmih urah, recimo.