Oh slovenščina

4. maj 2012 14:05

Tudi en Vanjatajnšek in celo "en kdorkoli", ki izda knjigo, mora dati besedilo v pregled lektorju - le zakaj? Brihta!  A, je to slovenski izraz ali... ;-)

4. maj 2012 14:39

Ah dajte no, čisto brez potrebe. Sicer tudi jaz pričakujem, da pisatelji znajo sami brez lektorjev postavljati vejice in uporbljati nedoločnike (pa ne samo pisatelji), ampak če jih ne, v redu, nekateri jih pač ne znajo. So pa boljši v čem drugem. Za vtis bi bilo pa res veliko bolje, če bi kamne metali samo brezmadežni. A ne, rosie?

4. maj 2012 14:56

limnol, ti si ( vsaj en mejčken ) žleht. Jaz pa še kar čakam, kdaj ti bo un s šesticami napisal une stavke s glagolom imeti ( jaz pa priznam: sem en mejčken več, žleht )

4. maj 2012 15:40

Kaže, da me bo pustil tavati v nevednosti - ker meni se prav nič ne sanja, za kaj gre pri teh polnonepopolnomapolpopolno......pomenskih ali kaj že. Ko smo mi hodili v šolo, ta hokuspokus še ni obstajal, ali so nam ga pa vsaj v naše dobro iz obzirnosti zamolčali. Vidiš, ko takole v brezdelju čakam, me pa žlehtnoba daje... več bi morali delat, a ne?

4. maj 2012 16:22

Nepolnopomenski glagoli so glagol biti, če ni v pomenu obstajati oz. nahajati se, fazni glagoli - začeti, končati, nadaljevati, modalni glagoli - morati, smeti, moči, želeti in postati, nehati, zdeti se itd.

Če je stavek:

Ana ima kolo; je imeti polnopomenski. Nepolnopomenski glagoli imajo (pri stavčni analizi) povedkovo določilo. Zato je npr. v stavku: Oče je gozdar, povedek je gozdar, in ne samo je (ker je nepolnopomenski biti, saj ne pomeni nahajati se).

4. maj 2012 16:56

Se sploh ne čudim, da otroci ne marajo slovenščine. Ali pa je to (upam) na nivoju študija slovenistike?

4. maj 2012 17:15

O ne, to je gimnazijski program.  Ampak mi smo (manj podrobno) stvar predelali tudi v osnovni šoli. Sicer je pa slovnice precej manj kot književnosti, tako da je za vsakogar nekaj. 

4. maj 2012 19:01

Tako nekako, limnol, ali naj še kaj dodam razlagi? 

To je res precejšnja osnova. Kar ne pomeni, da spričo trenutno "visokega" nivoja študijo to vsi študentje razumejo... Ali smatrajo za smiselno. To slednje je še bolj žalostno.

Slovnice je precej manj in je tudi s stališča kakovosti predajanja v nezavidljivem stanju. To je pravi razlog, zakaj otroci ne marajo predmeta slovenščina oz. natančneje slovnice: predavajo jim jo ljudje, ki jih še samih ta stvar ne zanima in jo smatrajo za brezvezno.

PS: jaz se nimam za žleht, samo stalno enaki komentarji nekaterih  me že precej dolgočasijo.

4. maj 2012 19:52

To je 101% res. Naša gimnazijska profesorica se je vedno grozno dolgo obirala pri književnosti (in stvar sicer tudi super izpeljala), potem pa na hitro, v par urah, predelala slovnico, češ "to pa itak že znate, pa ni tolko pomembno". Po tretji uri je ponavadi rekla, da se je slovnice že naveličala, "pa gremo spet malo na književnost". In potem nas je pred preizkusi in pred maturo snov sošolcem razlagala peščica tistih, ki smo se stvari posvetili samoiniciativno (pač iz zanimanja, pa tudi nuje, seveda). Še zdaleč nismo bili edini primerki. 

In to je žalostno. Ker slovnica je v bistvu enako logična kot matematika ali zgodovina (z izjemami in posebnostmi vred). In to pravim kot študent naravoslovne smeri.

4. maj 2012 20:18

Meni pride slovnica kot ena osebna izkaznica itak.

Književnost  kot potni list.

Kot vozniško dovoljenje pa sleng.

Tako nekako.

Za 666 vem, da je mlajša genercija, amy očitno tudi. Sta mi všeč njuna prispevka.