Oh slovenščina

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

12. okt 2009 13:59

Kakšno stran nazaj in kakšno leto nazaj: Pridevniki, ki se končajo na -en, -av, -at, -ast, se stopnjujejo z BOLJ/MANJ (according to Žagar in Toporišič) Vendelina jr.

kozamurnik

sporočila: 2311

13. okt 2009 5:20

Pravkar napisala na en drug post: Dobrodošla! V vseh hotelih,krajih je ta beseda.Tudi pri vstopu v Slo jo vidimo.Ali Slovenci res ne premoremo svoje besede za bolj pristno slovensko " dobrodošlico"? V službi smo mo enkrat imeli eno debato o tem, pa nismo našli nobene ustrezne slovenske besede... kozamurnik

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17822

13. okt 2009 6:13

Riddle je napisal/a:
Sem se prišla malo "spihat". Zadnje čase opažam, da na televiziji pogosto delajo napako - namesto "izvejte", rečejo ali napišejo "izvedite". Meni gre "izvejte" nekako bolj v uho, vas pa vprašam, kaj od tega je pravilno. Ker me neznansko živcira. To namreč, da ne vem. Lp od R.

Vidiš, pa SSKJ pravi drugače kot ti. Očitno na TV le ne delajo napake.....

 http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj

kozamurnik

sporočila: 2311

13. okt 2009 7:18

"Snojev Slovenski etimološki slovar pravi, da je beseda nastala v 19. stoletju prek dobrodošnice (18. stol. - dobrodošnica - pijača za dobrodošlico) iz hrvaške in srbske dobrodošao, kar je sklop iz dobro in došao (prišel) Pozdravljen -> hello, dobrodošel -> welcome. Mislim, da se dobrodošel uporablja že toliko časa, da je povsem slovenska..." /citat/ Rimljanka, saj me ne moti toliko, le pogovor je tekel v smeri, da bi se morda morali spomniti kake stare , pristne slovenske besede, ki je pa mi nismo uspeli najti. Morda kak tak star izraz pozna kdo na Kulso, zato sem to napisala. kozamurnik

Riddle  

član od: 15.1.2009

sporočila: 418

13. okt 2009 10:28

Hvala vsem za pojasnila :D Lp od R.

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

13. okt 2009 11:35

Pri diskusiji o tem, od kod izvira katera beseda, je kavelj 22 v tem, da se ne da določiti, iz katere štartne osnove lahko govorimo o slovenščini. Slovenščina je slovanski jezik. Slovanski jezki so satemski indoevropski jeziki (razdelitev na satemske in kentumske indoevropske jezike je narejena po tem, kakšen koren imajo jeziki za besedo "sto" - 100). In zato je logično, da imajo slovanski jeziki podobne in razumljive besede in da te besede pomenijo isto, podobno ali pa vsaj nekaj približno enakega. Na primer: malček v slovenščini in maljčik v ručini sta obe besedi, ki označujeta majhnega otroka. Po drugi strani pa so v vseh jezikih besede, ki so bile v jeziku še od prej (nekako so se vlekle iz indoevropskega prajezika) in ni dobre razlage, zakaj so obstale. Hruška ima baje zelo perzijski izvor. In je hudičevo podobna tudi kruški, ki jo uživajo južno od Kolpe in Sotle. Pa se zavoljo tega nihče ne razburja. Tudi se v jezkih najdejo besede, ki so v jezik prišle kot posledica komunikacije s sodenjimi etnijami. In so v vseh indoevropskih jezikih tudi besede, ki imajo grški, latinski ali pa hebrejski izvor, npr: koledar, kronika, setev...in se tudi nihče ne razburja, da niso čisto "echt sloveniš" Ker, "echt sloveniš" v resnici ni nič. Namesto tega je pa zelo dobra konstrukcija jezika, ki omogoča, da se tvorijo (ups, tole ima tudi južnoslovanski pridih) nove besede s koreni, ki se na tem prostoru uporabljajo zadnjih pet stoletij. In to je tisto, kar bi morala biti znanje slovenščine in razumevanje slovenščine: da tvorimo besede in stavke na temelju pravil in načel govora in pripovedi, ki se tule dialektično (ups, to je pa pridevnik, ki izivra iz grščine) uporabljajo zadnjih pet stoletij, ko se v bistvu oblikuje zavedanje o slovenskosti. In kdor je kolikor toliko vešč v slovenščini, nima problemov ne s svojo slovenskostjo in ne s svojo slovanskostjo. Dasiravno, če človek ni suveren v maternem jeziku (to ni jezik, ki ga govori tvoja mati, to je jezik, v katerem bi se človek najbolje izraža), potem res težko osmisli samega sebe in tudi komunikacija je polna šumov... In mirno izreče dobrodošlico komurkoli, najraje pa takim, ki takisto nimajo problemov s svojim etničnim sebstvom. Drugače je pa čisto vse, kar sem tule zapisala, lahko dosegljiva informacija v učbenikih za slovenščino za osnovno in srednjo šolo. Vendelina jr.

neznan uporabnik

13. okt 2009 11:44

Mislim da se piše skupaj... Sej tako se spomnem da smo se učili v šoli :) elektro

Gigi_84  

član od: 26.8.2008

sporočila: 331

13. okt 2009 11:46

Eno so hrvatizmi, drugo pa je izvor besed. Če bi se vtaknili v izvor vsake besede, potem je to "Neverending story". Se podpišem pod Vendelino v celoti. Vendar pa tudi mene motijo hrvatizmi, kot npr: smatrati. Na to besedo sem čist alergična, še posebej v kakih uradnih dopisih :) Gigi_84

kozamurnik

sporočila: 2311

13. okt 2009 13:41

- Gigi 84, samo to je. Nekoga malo moti beseda, pa lepo in vljudno vpraša in se nikakor ne razburja. V zameno dobi razlago, da ima verjetno probleme s svojo "slovenskostjo"(?) No comment. kozamurnik

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?gobica1402
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti