13. sep 2007 19:59
tudi to sem nekaj gledala pri zavarovalnicah...sam mi ni glih vse jasn. Kako to poteka? Ta življenjska zavarovanja itd. Ksenija :) http://picasaweb.google.com/xency.k
13. sep 2007 19:59
tudi to sem nekaj gledala pri zavarovalnicah...sam mi ni glih vse jasn. Kako to poteka? Ta življenjska zavarovanja itd. Ksenija :) http://picasaweb.google.com/xency.k
13. sep 2007 20:12
Vendelina jr. je napisal/a: |
........................................................................................................ ......................................................................................................................................... Svetujem ti naslednje: Pojdi na banko, naj ti tam svetujejo. Banke imajo dovoljenja za opravljanje tovrstnih dejavnosti in tudi precej strogo kontrolo. ................................................................................ .......................................................................................................................................... Vendelina jr. |
Enako so mislili hrvati, bosanci, srbi, pa še zdej nimajo svojega denarja. Sam v banko ne, vse drugo je boljše .
Kaj pa dobra stara nogavica?
ežoj
13. sep 2007 21:23
Ksenijako na KBM imajo na varščevalno knjižico z odpovednim rokom 4,26% obrestno mero.To je trenutno bolj ugodno kot na vezano vlogo.Pokliči na banko in se pozanimaj. Balu balu
13. sep 2007 21:24
Tudi jaz mislim tako kot ežoj glede banke, nikakor pa glede nogavice! Ko sem prodajala delnice, sem v borznoposredniški hiši hkrati vprašala tudi za sklade. Vse so mi res super razložili. Ni ti treba vse vložiti v en sklad. Najbolj ziher je denar razpršiti med vsaj dva ali še bolje več različnih skladov. Svetujem ti, da si vzameš en popoldan čas, greš na borznoposredniško hišo, (jaz osebno Medvešek Pušnik), kjer ti bodo vse razložili. Malo si prej poglej vsaj približno v čem je fora, potem pa sprašuj vse, kar ti pade na pamet. Še vedno se lahko odločiš za banko (jaz nikoli), a vedi, da donos na banki ne seže donosu v skladih, niti do gležnjev. Res je riziko, vendar kdor ne reskira, ne profitira, ne? Strinjam pa se z Vendelino, da se odloči na podlagi tega, kaj ti ta znesek denarja pomeni. Pa vloži npr. samo polovico v sklade, pol pa v banko. Vsekakor pa se pozanimaj o stvareh okoli in okoli. Srečno! jessy6 Sporočilo je spremenil(a) jessy6 dne 13. sep 2007 21:25:08
13. sep 2007 21:41
ja, zdaj pa res ne vem kaj naj naredim. Riziko mi ni ravno všeč...zakaj bi izgubila denar če ni treba.Bom šla na zavarovalnico, na banko in pa mogoče še na borznoposredniško hišo in bom videla kaj je trenutno najboljše. Ksenija :) http://picasaweb.google.com/xency.k
14. sep 2007 8:01
Kupi delnice dobrostoječih slovenskih podjetij (Krka, Istrabenz, Mercator, Merkur, Gorenje, Luka Koper ...), seveda razpršeno, da zmanjšaš tveganje. kletka
14. sep 2007 8:28
Kaj pa, če razpoloviš denar in ga daš na dva različna konca?
14. sep 2007 8:42
Ežoj, tvoja paralela je neresna. Ni treba, da razumeš delovanje ekonomskih tokov, ni treba, da razumeš, kaj so monetarni agregati - tega niti ne moreš, si se pač drugih stvari učil. Ampak o stvareh, o katerih nimaš znanja in ki definitivno niso tvoj forte, pa prosim te, bodi tiho. In ne napeljuj drugih, da delajo neumnosti. Jaz vsakomur, ki me vpraša po tem, kako naj naloži denar, razložim, da obstaja hierahija človekovih aktivnosti in skladno s tem se denar tudi nalaga. Gre pa takole: 1. Vsak mora danes poskrbeti za to, da bo imel varno starost. Pri 18-letih moraš imeti zagotovljen redni mesečni vir za življenje pri 81-h. Zato je neobhodno nujno, da se sklenejo dolgoročna penzijska zavarovanja. 2. Varčevanje za bivanje: tu vsak oblikuje eno varčevanje za svoj dom (bodisi, da ga kupuje, obnavlja, bodisi da oblikuje en fond iz katerega bo plačeval najemnino). Tudi tu so dolgoročne naložbe. 3. Varčevanje za življenje v smislu naložbe na 10-15 let (še vedno dolgoročne) s konservativnim donosom in za morebitno aktivirianje za nepredvidene dogodke - sem spadajo življenjska zavarovanja. 4. Varčevanje do enega leta za privoščit si mala veselja v življenju (novo pohištvo, potovanje, plačilo šolnine). 5. Naložbe za otorke: tu je najbolje, ko se dete rodi, da se mu odpre račun in potem naj starši, tete, ipd kar lepo gor kaj nakažejo, tako da se v dvajsetih letih kaj nabere. 6. Naložbeni skladi: tistemu - ampak samo tistemu, ki ima odkljukanih prvih pet točk, ta lahko razmišlja tudi o naložbenih skladih v smislu potencialno večjih donosov. Potencialno večji donosi pa s sabo nosijo tveganje, da se donos ne bo zgodil, da bo šlo kaj narobe. Teorija o linearni zvezi med tveganji in donosom je stara kakih 50 let, ekonomista sta zanj dobila Nobelovo nagrado in praksa že petdeset let potrjuje, da teorija drži. Tudi svetujem vsakomur, da dokler v resnici ne razume logike naložbe v vsaki od točk, ki sem jih navedla, naj za božjo voljo ne skače na naslednji nivo - ker se bo izgubil. Vendelina jr.
14. sep 2007 8:53
Vendelina, ampak Ezoj se vendar ni zlagal. Tudi to se zgodi! veverica
14. sep 2007 9:28
Za zacetek naj povem, da je moja osnovna profesija dalec od financ, ampak ekonomija se mi zdi zanimiv naravni fenomen. Ze sam kapital je hecna stvar - ce ga pogledas poblize, vidis, da lezejo majhni kupcki vedno proti velikim kupckom, kar spominja na povrsinsko napetost vode. Ko enkrat prides do res velikega kupcka, bo zbiral majhne kupcke sam. Ko imas majhen kupcek, se moras z vsemi sredstvi truditi, da ti ne uide, pa ponavadi ti ne uspe. Skladi so (pri nas in drugod) pravzaprav ena sama legalizirana igra catch-the-cash, raztegnjena po casu in prostoru. Ljudje vlagajo denar v sklade, skladi kupujejo delnice, cena delnic raste, dokler je po njih povprasevanje, v tem casu so skladi dobickonosni in ljudje vanje vlagajo se vec denarja. Ker denarja ni neskoncno veliko, se slejkoprej zgodi nek dogodek D, zaradi katerega zacnejo cene delnic padat, folk se prestrasi, zacne dvigovat denar iz skladov, donosi zacnejo padat, skladi nehajo kupovat delnice, cene delnic padajo se bolj (spet zakon ponudbe in povprasevanja). Ker se te stvari dogajajajo razprseno, je v povprecju stvar nepregledna. Dobicek imajo dvoji: tisti, ki imajo sreco ali so - se pogosteje - dovolj dobro obvesceni, da so zajahali konja kateregakoli sklada v pravem casu (takrat, ko se sklad zacne bahat z visokimi donosi, je glavna moznost za profit mimo), predvsem pa upravitelji financnih institucij zaradi 1. vstopnih ali izstopnih provizij (glej tudi pravilo rulete, edini, ki vsakic zmaga, je igralnica), 2. insiderskih informacij in 3. moznosti politicnega vpliva na zakonodajo (ki zakonsko uredi zgoraj povedano pravilo velikih in majhnih kupckov kapitala - kar poglejte, kaj se dogaja z malimi delnicarji vecine slovenskih firm v zadnjih mesecih). Ostali, ki so sicer v vecini, imajo neto gledano izgubo (so ovce, ki jih strizejo), ampak tiste se da navadno potolaziti, da bo drugic bolje in naj preostanek denarja nalozijo v kak drug sklad. Skratka: za cloveka, ki ima 6000 Eur, ni vprasanje, kaj se splaca, ampak natancno to, kar je povedala Vendelina - kaj si lahko privoscis, da izgubis. lp, proximaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | gobica1402 |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Praženo zelje s krvavicami in krompirjem
Kremšnite, kremne rezine - kot z Bleda