25. sep 2007 8:37
Kot zanimivost prispevam nekaj informacij o balzamičnem kisu:
Balzamični kis je posebna vrsta kisa, ki se od navadnega kisa razlikuje v načinu proizvodnje, aromi, okusu, kislosti in namenu. Originalni (imenovan tudi tradicionalni) balzamični kis se proizvaja v italijanskem mestu Modena po posebnem (tradicionalnem) proizvodnem postopku. Izdelujejo ga večinoma iz mošta sorte Trebbiano, ki raste na hribih okoli Modene, čeprav uporabljajo še grozdje sort Ancellota, Lambrusco, Sauvignon in Sgavetta. Grozdje poberejo čim pozneje, kajti želijo doseči največjo možno koncentracijo sladkorja v jagodah. Ko iz grozdnega soka nastane mošt, h kateremu ni dovoljeno nič dodajati, ga kuhajo v velikih kotlih, da del tekočine izpari in se mošt zgosti. Mošt pri tem zgubi 30 do 70 % tekočine in iz njega nastane gost sadni sirup. V tej fazi sprožijo ocetno vrenje tako, da sirupu dodajo nitasto lepljivo tvar, ki nastane na površini kisa in vsebuje različne glivice in bakterije (ena izmed katerih je Mycodermia aceti). Potem kis starajo v več manjših sodih iz različnega lesa tako, da ga po določenem času pretočijo iz začetnega soda v naslednjega in tako naprej. Vsak proizvajalec ima svoj vrstni red pretakanja in svoj čas staranja kisa v posameznem sodu. Sodi so ponavadi iz pravega kostanja (Castanea sativa), velikega jesena (Fraxinus excelsior), češnje, murve, brina, in hrasta. Končni izdelek je balzamični kis star najmanj 12 let. Nekatere kise starajo celo dalj časa (celo 20 in 30 let, še obstojajo balzamični kisi stari celo 150 let). Pravijo da podnebje nad Modeno z izmenjavo mrzlih zim in vročih poletij, bistveno vpliva na kvaliteto končnega izdelka.
Za kvaliteto in pristnost skrbi Konzorcij proizvajalcev tradicionalnega balzamičnega kisa iz Modene (tal. Consorzio tra produttori dell’Aceto Balsamico Tradizionale di Modena), ki pregleda in oceni vzorce preden odidejo na trg. Konzorcij proizvajalcev tradicionalnega balzamičnega kisa definira dva tipa kisa: »Aceto Balsamico Tradizionale di Modena« in »Aceto Balsamico Tradizionale di Modena Extra Vecchio«.
Prvi tip je definiran na naslednji način: »Tradicionalni balzamični kis iz Modene je pridobljen skozi ocetno fermentacijo sladkorja v kuhanem grozdnem moštu, ki zori, se stara in izboljšuje določeno število let, ki ni manjše od 12. V postopku, ki je tradicionalen ni dovoljeno dodajati drugih snovi. Dovoljeno je začetno cepljenje z kolonijo bakterij ocetnega vrenja, ki je splošno znana pod imenom »kisova matica««.
Drugi tip je definiran takole: »Tradicionalnem balzamičnem kisu iz Modene je dovoljeno dodati oznako posebno staran (extra vecchio), če so organoleptične lastnosti in vrhunska prefinjenost izdelka dosežene po najmanj 25 letih staranja v lesenih sodih.«.
Pravi balzamični kis nosi oznako konzorcija »Aceto balsamico tradizionale di Modena« ali »Aceto balsamico tradizionale di Reggio Emillia« in je precej drag izdelek (za stekleničko vsebine par decilitrov je treba odšteti 75$ do 400$). Cenejše različice brez uradne oznake konzorcija in proizvedene po različnih postopkih (celo mešanjem navadnega kisa in karameliziranega sladkorja, z dodatkom različnih arom, antioksidantov in podobno) se dobijo poceni tudi pri nas. Te cenejše različice (po ceni od 500 do nekaj tisoč tolarjev za 3 do 5 decilitrov) ponavadi imajo oznako »Condimento balsamico«, »Salsa balsamica«, »Aceto balzamico di Modena«, »Aceto balsamico« ali kakšno drugo ime, ki asocira na balzamični kis. Na stekleničkah takšnega »balzamičnega kisa« je specificirana njegova sestava: vinski kis, grozdni mošt, barvilo, antioksidant. Torej pravi balzamični kis je drag in ga je treba znati ceniti in uporabljati. Jedem ga dodajamo dobesedno po kapljicah, tako zaradi cene, kakor tudi zaradi intenzivnega okusa in arome.
Miroslav Vulović