7. sep 2007 10:07
Imam še eno hudo potrebo povedati nekaj o Nessun Dorma. To je slavna arija iz tretjega dejanja opere Turandot. Opero je pisal Puccini od 1920 do svoje smrti. Puccini se je neizmerno mučil s to opero in zgodbe o tem, koliko verzij opere je bilo, pa kolikokrat so popravljali dramaturgijo in libreto, so že skoraj mistične. Ampak pazite: v Nessun Dorma se princ Calaf motivira za intelektualno-fatalno bitko med spoloma s hladno princeso Turandot. Če bo izgubil v reševanju ugank, bodo za kazen ljudje mrtvi (in ti zdaj v obliki zbora s strahom in brez spanja - nessun dorma - nihče ne spi) čakajo, kaj se bo zgodilo. Ampak Calaf se motivira in verjame, da bo ob zori poljubil hladno princeso Turandot in da bo ob zori vse drugače in dobro (Ob zori bom zmagal, Al" alba vincero. Vincero. Vincerooooooo!). Torej, kratka arija, ki fenomenalno pokaže dvoboj med erosom in tantatosom in ki verjame, da bo eros vseeno zmagal. To arijo je napisal Puccini v zadnjih dnevih svojega življenja! A si sploh lahko predstavljamo, kakšna divja energija (poslušajte orkester na koncu) je v tej ariji, ko človek v odhajanju (tanatos) še vedno verjame v dobro in ljubezen (eros)? In potem se je našel Pavarotti, ki jo je tudi odpel tako, da se sliši, kot si je najbrž želel Puccini (vključujoč visoke tone na koncu, ker ostali v bistvu tolčejo pol tona nižji Vincero). Sama to arijo poslušam vedno, kadar potrebujem kakšno močnejšo motivacijo. Takrat slišim tisti Vincero. Pa vedno, kadar se mi zdi, da je v vsakdanu preveč hektike in premalo vsebine. Takrat slišim tisti nessun dorma. Pa vedno, kadar si moram posebej povedati, da je ljubezen lepa tudi kadar smrči (le stelle tremano d"amore e di speranza...). Pa vedno, kadar želim slišati lepo glasbo, ki mi bo naredila metuljčke v trebuhu in mravljince po telesu (kar je vedno). Pa vedno, kadar imam hudo potrebo po tem, da bi kakšno zapela (in potem malo zraven brundam in "pomagam" Lucianu pri visokih tonih). To počnem kakih 18 let in vmes sem v avtomobilih uničila nekaj kaset (se je trak pretrgal), en CD player, izpraznila en akumulator na barki(ker smo ga ves čas poslušali) kupila sem več CD-jev s to izvedbo in imam jo tudi na DVD. Kadarkoli jo lahko slišim in nikoli se je ne bom naveličala. Nessun Dorma in tudi vse ostalo, kar je Luciano zapel, spada v soundtrack of my life ...in če dobro premislim, bom zdajle nehala in grem še enkrat poslušati arijo.
Vendelina jr.