Košarka

Ni nič za pojest. Ampak mislim, da si fantje zaslužijo tudi kul.Smo premagal naduvance.

londonska rezina

5. sep 2007 21:01

Jupi!!! To pa je novica! Bravo. Jerneja USA

5. sep 2007 21:22

Me res veseli, da tudi se tudi tukaj zbirajo navijači!!! Svaka jim čast Zdaj pa naprej KetyP

5. sep 2007 21:30

Bravo našim, ekolo Parkerjevo natančno roko...četudi je nabral čez 20 pik, za podaljšek mu ni uspelo!!! Pa še take odločitve sodnikov da te mine...in ena pika je najboljše maščevanje!!!

5. sep 2007 21:34

Ja in potem ima en Lorbek iz kar ene Slovenije bolj mirne živce kot en Parker, mož od ene Longorije al kaj že. Res so zakon! Da bi se le še nadaljevalo... londonska rezina

6. sep 2007 5:57

Nič en Lorbek - sta dva tam, ta tretji je pa še premlad, počakajte, da pride še ta, pa bodo 3 bratje skupaj na parketu.

Ampak za zmago so garali pa prav vsi, tudi oni na klopi, kajne?

rimljanka

6. sep 2007 8:36

Sama od malih nog rada spremljam basket - moje troštvo je bilo v času nepozabne kombinacije: Slavnić-Kičanović-Dalipagić-Ćosič-Jerkov....in tozadevno so mi končnice zadnjih let pobrale kar nekaj adrenalina (recimo tekma proti Kitajski lani na svetovnem, ko so dali Kitajci v zadnji sekundi trojko...). Rada spremljam šport in rada navijam za naše športnike. Pa za vse iz bivše juge (če naši ne nastopajo). Pa za evropske športnike (na planetarnih tekmovanjih). Pa za afriške nogometaše (so mi simpatični). Za te navijam. Morda bom še za koga. Spoštujem pa vse športnike. Ti ljudje od malih nog redno trenirajo in se trudijo. Ko jaz ob šestih in nekaj samo sebe prepričujem, da je treba vstati - ti športniki širom sveta verjetno že trenirajo. In to vsak dan. Ko grem zvečer ven in morda tudi kaj narobe pojem, pa kakšen džazen aperitivček ali koktajl spijem - je šprotnik verjetno že v postelji ali pa v karanteni. Eni športniki so v medijsko bolj zanimivih športih in tam je več sponzorskega denarja - eni pa v športih z manj denarja in to se pozna na njihovih zaslužkih. Ampak vsi šprotniki imajo, preden pridejo do kakršnegakoli pomembnega uspeha, za sabo vsaj 10 let garanja. Jaz te volje, da bi se tako mučila, nimam v sebi in morda ravno zaradi tega spoštujem vsakega šprotnika. In mislim, da je smisel gledanja športa v tem, da lepo navijaš za svojo ekipo in spoštuješ tudi vse ostale. Mislim, da ni potrebno nasprotnika označiti z "naduvanci". V bistvu je taka oznaka čisto odveč. V bistvu je neprimerna. Oni se ravno tako trudijo. Če se ne bi trudili, potem tudi tvoja ekipa ne bi imela kaj pokazati, mar ne? Vendelina jr.

6. sep 2007 8:46

bravo naši!! nektarina

6. sep 2007 8:49

Bravo naši

Sicer pa, če bo kdo letoval na otoku Ugljanu in ga morda zanimajo te reči, tam čisto na koncu je spomenik v čast Krešimirju Čosiću. Moj as pa je bil "enkrat nekoč" Mirza Delibašić, žal tudi že pokojni igralec Bosne. 

Ognjič

6. sep 2007 9:50

Sem iz generacije, ki je občudovala petorko, ki joj e omenila Vendelina, in doživela, ko je takratna YU šrvič premagala Ruse.

 

Dekleta, a veste, da je naš Ivo Daneu, ki je leta 1970 v LJ vodil ekipo, ki je osvojila naslov svetovnih prvakov, dobil svoje mesto v svetovnem hramu košarke v ZDA, v katerem je prostor samo za tiste največje? 

Se spomnite Vinka Jelovca, dolgoletnega igralca Olimpije in državnega reprezentanta?

 

Nam, ki pomnimo te ase (pa Aljošo Žorgo na primer), je zdaj še posebej lepo, ko slovenskim mladim fantom tako zelo uspeva.

 

Vendy, za razliko od tebe sem pa se jaz trudila in potila na treningih in se marsičemu tudi odrekla, da sem potem bila na tekmovalni stezi pripravljena na uspehe. In se je splačalo. Zato toliko bolj spremljam športnike, ker vem, koliko truda je potrebnega za uspeh, in vsakomur privoščim zmago, poražencem pa vseeno priznanje.

 

Jepa res, da so bili Francozi malček naduti, v smislu, da nas bodo popapcali za malico. Ni ga športnika, ki kdaj ne bi tako razmišljal.

 

Ognjič, Krešimir je bil pa ena čudovita osebnost. Sem imela to čast, da sem ga večkrat srečala in resnično je bil izjemen človek.

 

Mamamia

mamamia

6. sep 2007 10:21

Ja, se strinjam, 100%, z Venedlino.

Sploh pa oni, ta mladi, ki hkrati hodijo še v šolo. Se spomnim, ko je bil Slokar že profesionalec, pa hkrati dijak v srednji šoli, pa je oboje zmogel, z maturo vred. Takih je še nebroj (res pa je, da, če nimajo velike podpore doma in v šoli, se marsikomu zalomi).

Ob 6. zjutraj trening, potem šola, domov, kosilo, trening, potem se naj še za šolo učijo, pa jutri enako, čez vikend tekme, potovanja,....... Občudujem jih (in jim pomagam, se razume).

Ja, Ognjič, Mirza je bil tudi "moj".

 

 

rimljanka