Čiščenje stanovanja - nujno!!!

4. sep 2007 7:41

Teh 5 EUR je hudo relativnih. Če je ženska pridna je malo, če pa počasna pa ni tako malo. Jaz sem bila enkrat hudo razočarana. Plačala sem veliko, očiščeno pa ni bilo bogvekoliko. Čistil mi je čistilni servis, dala sem ključ, prišli so in odšli tako da niti nisem vedela kolikor ur so dejansko delali in niti ni bilo videli da bi bili hudi zagnani tako da mi informacija o ceni ure ni povedala dosti. Če pa kdo ve za kako gospo v okolici KK, ki bi čistila občasno bom zelo vesela! Pa res mislim da mi ni treba razlagati da sem ali nisem lena ker iščem tako uslugo.....

4. sep 2007 8:02

Res je teh 5 EUR na uro hudo relativno. Jaz sem kolegici brez službe ponudila ravno toliko za likanje. Likala je 3 ure enako količino perila, kot jo sama zlikam v eni uri (sem preštela in si potem enako pripravila, ker se mi je res veliko zdelo). Res, da imam boljši likalnik od nje, ampak x 3 je pa vseeno preveč. Nena

4. sep 2007 8:46

Moram rečt, da se strinjam z Jessy. Sem enako stara kot ona, moja mami pa blizu 50, tašča še več. Živim v hiši staršev in imava svoje stanovanje. Poleg službe imamo še vikend, pa še gradimo zraven in najbrž ni treba razlagati, da smo utrujeni vsi, pa je kljub temu vse pospravljeno in za to ne potrebujemo nobene pomočnice. Če mami potrebuje pomoč ji pomagam, saj zato me pa ima. Na pamet nama ne pade, da bi najeli kakšno gospo za pomoč. Za vse se najde čas, poleg vrta, zidanice, vinograda, službe. In če bi že potrebovala pomoč pri pospravljanju, ko bom maminih let, bi raje zaposlila otroke kot pa mamo ali taščo. Če pa grem na lepše, pa me doma vse počaka. Ne rabi mami pospravljati namesto mene. Se mi zdi dovolj, da je skrbela zame 20 let. Če je čas za kavo je tudi za kaj drugega. Zdajle bom verjetno deležna kakšne kritike, tako kot Jessy, ampak pač ima vsaka svoj sistem po katerem živi. Ene so pač bolj obremenjene s pospravljanjem kot druge, ki se ne dajo motiti in najamejo koga za pomoč. pa lep deževen pozdravček alexis

4. sep 2007 8:58

Aleksis, jaz te že ne bom kritizirala. Lepo in čisto kulturno si povedala svoje mnenje. Bila so obdobja, ko sem tudi sama menila, da tega res ni treba, sedaj si pač čas malo drugače porazdelim, drugačna je finančna situacija, vsesorte. Bila so tudi obdobja, ko me je bilo npr. sram (res!) zunaj ležati na ležalniku, da ne bi mislili kako sem lena, sedaj je zadnja stvar, ki me gane, mnenje drugih o tem. Zaenkrat iščem tako pomoč nekako 3 x letno, morda bom nekoč na vsake 2 tedna. Mogoče, pa se mi nekoč izpolni želja, da bi imela majhno hiško, da bo manj čiščenja. Bom videla kaj vse bo čas prinesel.

4. sep 2007 9:50

Saj včasih bi tudi najrajši nekoga plačala, da mi pospravi, no meni še ne tako, ampak moji mami. Ampak, dokler ji lahko pomagam ji bom. Čeprav ona misli, da se bo svet podrl, če ne bo pospravljala in se malo usedla, ampak ji skušam dopovedati da le ni tako hudo, če si človek malo odpočije. Sicer pa čas prinese svoje in nikoli ne veš kaj bo. Tako kot moja teta, ki je zbolela in sama ne more več tako pospravljati in si je zato najela hišnega pomočnika, enega mladega fanta, ki pač na tak način še malo zasluži poleg redne službe. In je vesela, da ji zlika perilo, pa posesa. Ko pa lahko, pa pospravi tudi sama. alexis Sporočilo je spremenil(a) alexis dne 04. sep 2007 09:59:56

4. sep 2007 10:18

Moja tašča ima tudi eno žensko, ki ji hodi počistit. Ampak je za njo kar malo draga (5€), ker mora stalno hoditi za njo in opozarjati. Pa tudi penzije niso ravno visoke...

Zase pa napišem, da dokler bom imela čas, bom čistila sama. Kasneje pa tudi ni izvzeto, da ne bom za to koga najela (čeprav sem bila vzgojena tako, da pač vse naredim sama).

Tisti, ki iščete pomoč, se lahko pozanimate tudi na študentskih servisih. Samo je spet odvisno na koga naletiš. In kako bo tisti pri volji pospravljati... 

Sonja

4. sep 2007 10:27

alexis, hvala, da si hkrati ob svojem mnenju, razložila še moje, le da lepše in kulturnejše kot jaz. Priznam, kot je rekla mamamia, da sem bila razburjena ob pisanju svojega posta in so besede letele hitreje kot glava, ampak pustimo to ... V polno si pa zadela tam, ko si napisala, da bi, ko boš starejša, rajši zaposlila otroke, kot pa mami in taščo. Se vsekakor strinjam s tem in mislim, da je tako najbolj prav. Res pa je, da je to odvisno, kakšna vzgoja je prisotna. Priznam pa tudi, da je danes spet drugače, kot je bilo 15 let nazaj. Jaz sem namreč pri 7. ali 8. letih poleg sesanja hiše, imela dolžnost (pa takrat mi je bilo še celo ekstra všeč ) tudi zlikati robče iz blaga, kuhinjske krpe in brisače. Pri 10. sem že vse likala, tudi srajce in hlače na rob. Tako sta me pač naučila starša. In poleti sem vsakodnevne odhode na bazen odplačevala z brisanjem prahu, pometanjem dvorišča, pletjem plevela na vrtu ... Takrat mi sicer vse to ni bilo všeč, zdaj pa sem jima hvaležna, da znam vsako stvar prijeti v roke. Za današnjo mladino pa je prenevarno, da sploh pridejo blizu likalniku itd. Malo pretiravam, ampak tako približno je! Ne povsod, v veliko primerih pa. Da pa se ne oddaljim od zgornje teme, naj dodam še tole: da je bolezen kriva za zmanjšanje sposobnosti človeka, so na prvem mestu otroci, ki priskočijo na pomoč. Tu bi morala delati zdrava pamet. Če so ti predaleč, ok, pride pač neznanec. Pri mojem starem atu, vsak teden pospravi moja mami in uredi vse potrebno. Pa ima še vedno full time job in to zelo stresen in odgovoren, zadnje 2 leti prenavlja hišo, zdaj pa naj še k meni pride pospravljat??? Tako kot jih je napisalo že kar nekaj pred mano, najpomembnejša je organizacija in pravilna razporeditev časa. Ko je to urejeno, vse funkcionira. Tudi vikendi so fraj in kak popoldan čez teden. jessy6

4. sep 2007 10:38

alexis, saj nič ne kritiziram, pač debatiramo in navajamo svoje izkušnje in svoje poglede. Tudi moja tašča ima gospo, ki ji na 14 dni pride počistit (in tudi k meni hodi na 14 dni, vmes opravimo sami), moji mami pa hodimo pomagat tako jaz kot hči, sploh ko je treba umiti okna in opraviti generalko (saj veste, spomladi in v jeseni).

IN tako kot si napisala zase: tebi ni nič težko, kljub obremenitvam, ampak pri 25 je več energije in volje kot pri 45. Tudi jaz sem do 40. leta vse postorila sama. In življenje si pri 45 organiziramo drugače kot pri 25 ali 30 letih. In ker sem jaz že čez ta leta, sem si delo organizirala, kot sem napisala. S tem, da imam med tednom tudi pri kuhi pomoč.

 

Nobena med nami ne rabi imeti slabe vesti, ker si omisli pomoč. Jo že potrebujemo, če smo se tako organizirale, ne glede na to, da bi vse zmogla tudi sama. Ampak želim imeti nekaj več časa tudi zase in prav zadovoljna sem, ker si to lahko privoščim.

 

Pet evrov na uro je pa relativna cena. Ne moremo je primerjati z urno postavko nekoga, ki je redno zaposlen, navsezadnje tudi jaz nisem na uro toliko plačana kot nekdo, ki moje delo opravlja zgolj nekaj ur.

Jaz mojo gospo vsako sezono vprašam, koliko naj ji plačam, ona pove postavko in brez besed ji dam denar, ob vsakem drugem čiščenju pa vsaj deset evrov zraven in tudi avtobusno vozovnico ji plačam.

 

Mamamia

 

mamamia

4. sep 2007 10:47

Mamamia, saj vem. Debatiramo pač vsaka tako kot je naučena oz. izkušena. Jaz sem, tako kot Jessy pač bila naučena, da se je treba lotiti vsakega dela. Poznam pa tudi take, ki kljub kristusovim letom in lastnim otrokom ne znajo zlikati, kaj šele skuhati, in taki živijo na račun svojih mamic. Sploh si ne morem predstavljati kako lahko tako živiš. Po eni strani se ti starš smili, ko utrujen pride iz službe, po drugi pa vse dela namesto tebe. To mi je čisto resnično nerazumljivo. Jessy čitno sva si zelo podobni! alexis

4. sep 2007 11:10

alexis, se mi zdi, da se ne zastopimo čisto. Moji starši niso nikdar delali namesto mene, mama je pomagala, kolikor je hotela, oziroma z leti vedno manj, ker ji več nisem dovolila. Mi pa še vedno en krat tedensko pride skuhat, ker to želi in jo to veseli, sem  ji pa prepovedala likanje in delo na vrtu, ker je tudi to počela.

Tašča je pomagala, ko so bili otroci majhni, saj smo skupaj živeli, a sem sčasoma "umirila" tudi njo, zdaj pa tako že nekaj let ne more nič, saj skrbi za bolnega tasta. In zdaj mi z vsemi štirimi pomagamo njej. Kot pomagamo moji mami. In da ji lahko več pomagam, se razbremenim tudi tako, da  sama najamem pomoč in je pač proti plačilu opravljeno delo, ki mi je bilo od nekdaj zoprno. Torej ne lenarim na račun staršev.

 

In da ne bo izpadlo, da otroci nič ne delajo. Še kako delajo. Sin ima svoje zadolžitve - delo okoli hiše in marsikaj drugega , hči  prav tako: likanje, čiščenje v tistem času, ko naše Milice ni, in še veliko drobnih opravil. Mi vsi štirje si delo sproti in brez ugovorov razdelimo, oba otroka pa obema dedkoma in obema babicama pomagata, kolikor se le da. Tudi sama sem bila tako vzgojena, da je treba pomagati staršem, ko moči začnejo pešati. A to še ne pomeni, da sebi ne bi prihranila dela, za katerega lahko plačam koga drugega. Tako da tvoj predzadnji stavek, da se ti starš smili, ko pride utrujen, pa dela vse namesto tebe, nima z mano niti najmanjše zveze. Ko so bili moji starši utrujeni, sem vedno jaz delala tudi zanje.

Mamamia

 

mamamia