1. sep 2007 9:25
Jaz bi rekla tako,da niso vsi za en koš.Imaš učitelja,vzgojitelja ali celo profesorja ko se mu vidi,da obužuje svoj poklic in da to dela s srcem.Imaš pa tudi takšne primire,da te dol vrže,ker se mi zdi da res hodi samo v službo odpikat tistih osem ur in to je to.
Jaz imam komaj enega v šoli,pa že dobivam sive lase.Učitelica je nedostopna ,zvišana ,pa je mlada.Komaj je začela,pa bi si človek mislil da ima ja še tistega mladostnega zagona.
Ali pa ena vzgojiteljica mlada,zamorjena zjutraj komaj pozdravi(mogoče me moti zato,ker sem sama bolj živahna in z otoci bi delala vse).Pa pričakoje od dveletnega otroka ,da bo pešaču par kilometrov v eno in drugo smer,potem pa reva od utujenosti dviguje roke .Ampak vzgojiteljica meni,da ona mora vedit da ni samo ona v skupini.In še za smetano na vrhu,ko so prišli nazaj v vrtec je bila tamala tako izmučena,da je samo jokala in se je hotela samo nosit,pa še malo intertna ,jo je vzgojiteljica polila z vodo(češ,da bo nehala).Tavečji pa je bil takrat tudi v vrtecu,pa je vse vidu in nam je dama lepo povedal.In tako smo imeli naslednji dan malo napete pogovore.Ne bi ona sama že prvi dan povedala ,pa bi jaz gledala drugače,kot da men to doma otrok pripoveduje.
Takšni primeri vržejo grdo luč potem žal na vse.Malo sem zašla iz teme,ampak hotela sem povedat,da pri nas imam občutek,da že hodijo samo v službo.
An