8. mar 2014 19:39
Sem bila v Tokiu. Prvi izlet in verjetno edini, na katerem sem se zredila, pa ne samo 1 kilo. Sicer sva potovala okoli in bila v Tokiju ene tri dni. Tam sva imela lokalnega vodiča, prijatleja in njegovo ženo, sicer sva potovala solo. Ko je bil dragi poslovno odsoten, sem si mesta ogledovala kar sama, ne da bi se kdaj zgubila ali počutila ogrožena. Kar nekajkrat sva bila povabljena na večerjo, za katero niti pomisliti ne upam, koliko so stale.
Čeprav je vse v japonskih znakih, so vsaj postaje in ostale destinacije napisane tudi v latinici. Imajo dobro organiziran mestni promet, vse je zelo drago, ZELO lepo zorganizirano, in super čisto. Hrana je odlična in jo velikokrat naročiš tako, da pač pokažeš na sliki, kaj bi rad imel. Veliko je "francoskih" pekarn, tako da zajtrki niso kak problem, če ti ribe navse zgodaj zjutraj ne dišijo. Njihov zeleni čaj je pa tak, kot bi travo pomečkal v možnarju, jo prelil z vročo vodo in precedil.
Ljudje so super prijazni. Če opazijo, da izgubljeno tavaš naokoli po kaki večji podzemni, prijazno ponudijo pomoč. Jasno, da te je lahko opaziti. Ko stopiš v trgovino te zagotovo nagovorijo v angleščini (kaj pa drugega), ker blazno radi prakticirajo angleščino. Naj omenim, da jih je zelo težko razumeti. Žena našega prijatelja je učiteljica angleščine pa se moram trudit in uporabit vso domišljijo, ki jo premorem, da jo razumem.
V glavnem, brez strahu na pot. Je tako, kot bi šel v Švico, samo da je tam, jasno, veliko več ljudi in s tem prometa (ki poteka kot v Angliji), da imajo "kopijo" eiflovega stolpa in da se je malo težko sporazumevat.
https://www.youtube.com/watch?v=M-aGPniFvS0
Lepo se imej.
Vanja