Potovanja

7. feb 2010 8:54

ežoj pa našpičen....dober vic.

7. feb 2010 9:48

jade, jade, in tako ti misliš o melancanih? Dej poskusi tisti prvi recept iz tiste teme ali pa tudi oni drugi ( imama je vrglo ali kaj podobnega, sem ziher, da ti bo všeč.

Drugač, posebej za počitnice na morju, se rabi ( in porabi ) zelo malo oblek, in se zmeraj pretirava. Tudi, ne nazadnje, živimo v dragi državi in vsepovsod se da tudi kaj dokupit, če bi se ravno kaj potrebovalo, pa verjetno ceneje kot doma.

Drugač, jesen ( me veseli da smo istih let, torej v najboljših letih, nekaj čez trideset, a ne?  ), nisem nič našpičen in pripravljen za kreganje, zbodlo me je predvsem tvoje pisanje o enih, ki so bili " cel teden " ( pa lepo te prosim, če bi šlo za cel let, ni za zgražanje, to je njihova stvar ). A se ti ne zdi, da sta morda una dva tudi opazovala sopotnike in se vam potihem smejala, kolk ste neumni, vsak dan druga trenerka. Ali če obrnemo, kaj pa če bi ti prišla v družbo sopotnikov, ki imajo enake kriterije kot oni, in bi ti bila bela vrana med njimi? ( tukaj se je, kaže, zgodilo ravno obratno: večinoma ste bili mal prismuknjeni ( oprosti izrazu ) in sta ona dva izstopala ).

Kaj hočem povedat: cilji potovanja niso, da bi se kazali sopotnikom kolk smo oh in sploh ( in to sem zaznal v tvojem in kozamurnikovem pisanju ).

Kamorkoli grem, iščem najcenejšo namestitev, zmeraj pa je kopalnica, in me nič ne moti če ni samo za mene, če je delim z drugimi. Če sem čez dan še tako prešvican, večernje kopanje naredi svoje in nisem pogruntal, da bi kaj smrdel ( če so pa drugi pogruntali, niso povedali).

Lanski let sem potoval cel mesec, s sabo sem imel tudi šotor za kampirat, in kot pravi sašika, za letalo moraš pazit na težo. Bodoči, da sem nakupil nekaj knjig ( pa sem bumbar, lahko bi jih kupil tudi doma ), vse knjige sem imel v ročni prtljagi z mano, ker so zelo težke in bi presegle dovoljeno težo.

Nesem s sabo kaj je najbolj nujno, in med temi stvarmi je tudi kos vrvice, da je lahko razpnem po sobi in posušim oprano perilo ( trenirka je itak ena, njo nikoli med potovanjem ne operem ).

No, pa še to: če se mal več potepaš, na določeno mero "neprijatnosti" moraš tudi računat, da ne bo vse tako kot doma. Lahko greš tudi z agencijo in ti oni vnaprej povejo kako in kaj bo ( ti se pa ko prideš nazaj pritožuješ, kako so ti uničili počitnice, ker tisto niso bili hoteli z nenemkolkzvezdicami ). Vsak naj si sam zbere kakšno in v kakšne namene potovanje želi. Poznam ene, ki so lanski let šli z agencijo na Kitajsko in edino kaj jih je motilo je, da una dva nista ( po njihovi oceni ) bila najbolj premožna v celi skupini, so bili eni, ki so jih prekašali ( pa je čisto zares, ne moreš verjet ).

ežoj

7. feb 2010 10:49

ežoj - citat Kaj hočem povedat: cilji potovanja niso, da bi se kazali sopotnikom kolk smo oh in sploh ( in to sem zaznal v tvojem in kozamurnikovem pisanju ).

Kamorkoli grem, iščem najcenejšo namestitev, zmeraj pa je kopalnica, in me nič ne moti če ni samo za mene, je delim z drugimi. Če sem čez dan še tako prešvican, večernje kopanje naredi svoje in nisem pogruntal, da bi kaj smrdel ( če so pa drugi pogruntali, niso povedali Ne, ežoj, tokrat si se zmotil, razlog je povsem praktičen, mislila sem, da po nepotrebnem vlačim s sabej veliko stvari, ki jih potem ne potrebujem in ne zato da bi se kazala. Kar se pa preoblačenja in umivanja tiče pa en resničen primer: se mi je zgodilo na potepanju po Turčiji, da smo imeli dva taka skrajneža, eden je dejansko smrdel kot rogatec v mojem nicku , ena je bila tako prepleskana in odišavljena z oblaki parfuma, da ni za povedat. Pa jima tudi nobeden ni nič rekel! murnik Sporočilo je spremenil(a) kozamurnik dne 07. 2010 10:54

7. feb 2010 11:18

ežoj se čisto strinjam s tabo,na potovanje se gre ,da kaj vidiš ne pa da se kažeš kol si premožen.Res,da ne smeš smrdet kot .Imam eno sosedo ki porabi tri mikice na dan,pol pa lahk izračunaš kolk sabo vleče. Milži

7. feb 2010 11:21

Imam talent, da vedno vzamem s seboj točno toliko, kot potrebujem. Z agencijo sem doslej potovala le tri krat, pa še to po službeni dolžnsoti, sicer gremo na pot vedno sami oziroma v lastni režiji. In ko nosiš nahrbtnik s stavrmi za en mesec, se hitro navadiš selekcije nujnega in odvečnega, tako zase kot za otroke.

 

Vedno vzamem s seboj raje kako stvar manj kot več, ker si povsod lahko kupiš, če kaj manjka. Naj se sliši smešno, a najpomembnejše mi je spodnje perilo - gat vzamem s seboj toliko, kot sem dni na poti plus dvojne ali trojne (ja, tudi če gremo za en mesec, pa saj ne vzamejo toliko prostora). Glede ostalega mi je vseeno, pač kupim na poti. Če gremo v kake neoblegane kraje vzamem s seboj stare stvari in jih sproti mečem proč ter sproti kupim kaj novega. Kakšno majico, ki je ne vržem proč, pa sproti operem, tako da nikdar ne smrdim (pa itak imams rečo, da se lahko še tako potim čez dan, vonja pa nobenega). Enako s hlačami - te so itak vedno platnene, saj pretežno hodimo po toplih krajih in v vročem delu leta.

Z obutvijo je enako: udobne, lahke čevlje za na letalo, na kraju samem pa kakšno lahko obuvalo, raje zračne čevlje kot natikače. Nikoli ne razmišljam v naprej, če bom kaj potrebovala pa ne bom imela s seboj - če bom potrebovala in ne bom imela, bom pač kupila.

 

Ko gremo na morje: kakšno udobno poletno krilo ali obleka za v mesto, bermude in nekaj bluzic ali majic, če gremo zvečer ven, sicer pa majice, majice, majice, ker sem ves čas itak v kopalkah (samo spodnji del) in majici, ali pa, ko se kopamo, brez vsega.Plus trenerka, jasno, če je treba prespat na čolnu ali na obali ...

 

Kaže pa, da imam vsak neko svojo navado, ko nas pot kam nese: jaz toliko in toliko gat, kozamurnik jutranjo haljo, nekdo tretji morda tri pare čevljev, pa čeprav gre samo v Tunizijo in potrebuje le natikače ...

 

Tudi če si en mesec na poti zgolj z nekaj majicami in hlačami, se da lepo priti skozi tudi brez tega, da smrdiš. Se sproti kaj splahne oziroma opere, prhamo se itak vsak dan (sicer se ves čas brišem v eno brisačo, priznam, a mi na potovanju to gladko dol visi; če brisača zasmrdi, jo vržem proč in kupim novo).

 

Imam pa enak problem kot ežoj: vedno ko se vračam, tovorim ročno prtljago ko mula, ker če bi knjige dala v tisto, ki jo oddamo pri čekrianju, bi bilo overwighta za pol kakšnega potovanja ...

Mamamia

 

 

 

mamamia

7. feb 2010 11:28

kozamurnik,

spomnila si me na angleškega kemika, sir Hamphry Davy ( odkril marsikal med ostalim tudi kalij in natrij ), ki je rad imel družabna srečanja. Bodoči, da je veliko delal v laboratoriju, ni imel časa it domov, da se uredi, je kar čisto srajco oblekel čes umazani, da bi ne smrdel po kemikalijah, se je izdašno parfumiral, tako, da je res smrdel.

Drugač, če se povrnemo na temu: če parkrat kam greš, pol si nekako najdeš za sebe ( upoštevajoč take in drugačne sopotnike ) en nivo (ne)čistoče in ga poskusiš vzdrževat. Verjetno smo si različni tudi po tem, kaj nas moti. Mene motijo dolgi nohti, in nikamor ne grem brez ščipalnika. Zmeraj s sabo imam tudi šivanko in sukanec, pa ga do sedaj nikoli nisem potreboval.

ežoj

7. feb 2010 11:35

mamamia, si zelo lepo zapisala, edino pri meni nikoli ne znese, da bi kaj stran vrgel ( čeprav v začetku tako načrtujem ).

Pa, če boš kaj potovala po rusiji: oni tehtajo čist celo prtljago, tudi tisto, priročno, ki gre s tabo in seštevek ne sme bit več kot 20 kg ( pa sem mogel doplačat ).

ežoj

7. feb 2010 11:41

Evo jaz tudi vedno vzamem sabo šivanko in sukanec, nikoli do lani ju nisem rabila, ampak lani sem pozabila doma...

jade

7. feb 2010 11:47

jade je napisal/a:

Evo jaz tudi vedno vzamem sabo šivanko in sukanec, nikoli do lani ju nisem rabila, ampak lani sem pozabila doma... jade

 

To je podobno tistemu: stara krama so stvari, ki jih hraniš dvajset let in jih vržeš stran en dan prej, preden jih potrebuješ ...

Ti si nekaj pač pozabila ...

mamamia

7. feb 2010 12:03

Nana, moj moto je: Najbolje se putuje kad putuješ sam! Agencija ti prihrani veliko časa za planiranje, ampak meni osebno to nikoli ne odtehta morebitnih tečnih ali kako drugače nekompatibilnih sopotnikov, ki v aranžmaju neizogibno krojijo tvoj zasluženi oddih. Poleg tega v lastni režiji običajno pridem čez precej ceneje, vidim natanko tisto, kar želim videti in sem tam toliko časa, kot mi paše, brez da bi me kdo čez natanko odmerjenih 45 minut že priganjal kot drobnico, da je čas za premik. Toliko v razmislek. Mogoče je prvič prestopiti to mejo malo težko, ampak potem ni poti nazaj. Glede prtljage je pa že mamamia povedala: Ko enkrat veš, da boš vse nosil na svojih ramah, hudičevo dobro premisliš, kaj boš vzel in kaj ne. Svoje čase, ko se je še dalo (torej preden so na letališčih uvedli poostrene nadzore nad vnosom tekočin itd.), sem potovala samo z ročno prtljago, torej 8-9 kg, in to ne glede na to, ali sem šla za en teden ali za dva meseca. Od tega je veliko teže odpadlo na foto opremo in knjige. Manj je definitivno več, itak pa povsod vidim kaj, kar bi rada imela in običajno nazaj pridem precej težja, kot sem šla Priznam pa, da če greva z avtom, z veseljem vržem zraven čevlje in obešalnik za kakšno bolj fensi večerjo. strelka