26. avg 2007 2:02
Do nedavnega sem sodila med mazohiste, kot je rekla dear Vendy za tiste, ki sami kuhajo in potem še strežejo plemenu (moje je malo manjše od njenega, a če seštejem širiši družini, smo tudi mi blizu 150).
No, moj rekord je, da sem sama skuhala (razen dveh krompirjevih rolad in dveh skled solate) in postregla več predjedi, glavnih jedi in sladic 27 ljudem (sinov rojstni dan). Klasičen način, nič hladno-topli bife. Dva dni dela je bilo, rezultat je bil super, ampak ko so začeli hvaliti, kako zelo dobro sem spet pripravila in oh in ah sem jih imela vseh čez glavo dovolj in sem si samo želela, da vsi čimprej nekam spiz...Vmes je v kuhinji nastala še poplava, ker je ob orvi rundi pomivanja krožnikov in pribor aod predjedi crknil pomivalni stroj...
Od takrat dalje sicer še držim vajeti družinskih zabav v rokah (ko gre za več kot 15 ljudi), ampak delo lepo razdelim. Sama pripravim kakšno tretjino vsega, vedno tudi nekaj čisto novega in presentljivega, tega si ne pustim vzeti, vse ostalo pa naj lepo izvolijo drugi. Naš catering je bilj domač, imamo namreč izurjene ljudi, ki jih plačamo in za večja srečanja pripravijo glavnino, moje in svakovo je potem samo še nadziranje in finiširnje ter kakšna posebnost po lastnem navdihu.
Prava kulinarična razvajanja pa so prihranjena za ožje družbe, do deset, 12 ljudi. To še vedno zmorem zlahka, ne glede na jedilnik.
Tako da catering ni nujno, da te strežejo spredaj in zadaj, finta je v tem, da te razbremenijo. In lahko tudi gostitelj srečanja uživa, ne pa da drika po prireditvenem prostoru in šteje vilice, pregleduje kozarce in kontrolira pladnje. Namesto tega mu ostane čas, da zabava sorodstvo.
Mamamia
mamamia