Kredit - vaše izkušnje

21. apr 2009 12:51

Tudi jaz moram nekaj pripomniti... Živeli smo v podnajemniškem stanovanju (najemnina okoli 350EUR+stroški+mir ob 22h+vedno brez parkirnega mesta+glasni sosedje+škoda vlagati denar v renoviranje in opremljanje po svoje) pa sva vzela hipotekarni kredit na 30let in to za 100% vrednost hiše,ker nisva mogla čez mesec dati skoraj nič na stran (razen za dopust,registracijo). Oba skupa plačujeva 600EUR.Mesečni dohodek se nama je v 1,5 letu spremenil in to na slabše (z 1900EUR na 1500EUR) a bi se še vedno tako odločila saj nama drugače ne bi uspelo biti na svojem in bi še vedno plačevala najemnino.Napisti moram še to,da so nama možev del kredita zamrznili za pol leta ker se je šolal in ni imela dohodka,kar pri najemnini nebi šlo. Res pa je,da bova vrnila toooooliko denarja,da bi si lahko kupila ....Raje ne računam,ker mi bo kar hudo. ATNES

21. apr 2009 13:17

A, a ste videli, kako napiše moja prijateljica Vendy ( sicer nisem vedel, da se Maribor sedaj imanuje Meuribor, pa če meuriborčane ne moti, tudi mene ne ).

Jaz sicer o kreditih ne bi nič, ker vidim, da upeljujete nov bon-ton naslavljanja, meni pa recite kar " mladi gospod ".

ežoj

21. apr 2009 13:41

Bi še jaz malo pristavila svoj lonček. Vsak, ki danes razmišlja o najemu dolgoročnega kredita, vezanega na EURIBOR, se mora zavedati, da je ta trenutno na zelo nizki ravni. In ni realno pričakovati, da bo tam tudi ostal. Tako da se je treba odločati konzervativno in se nikakor ne zakreditirati do roba svojih zmožnosti (kar že tako ali tako ni pametno iz drugih razlogov), ampak si je treba pustiti nekaj rezerve za rast mesečne anuitete, ki bo sledila rasti referenčnih obrestnih mer. Da se plače najbrž ne bodo dvigale sorazmerno, gotovo ni treba omenjati... Da je marsikdaj težko krmariti med potrebami in zmožnostmi, mi je pa jasno. borka7

21. apr 2009 14:30

Za razjasnitev osnovnih pojmov svetujem (razen nasvetov spostovane lady Vendy, seveda) tudi knjižico Jožeta Andreja Čibeja Kako banke računajo obresti, pa tisto, kar se da njegovega v obliki PDFjev z naslovi na primer Hudič se skriva v podrobnostih et consortia trenutno potegnit z neta. Namrec fino je, da vsaj priblizno razumes jezik, v katerem so napisane kreditne pogodbe, ze zato, da ne gledas kot tele, ko sedis na posvetu z bancnim usluzbencem, pa seveda, da ne podpises necesa, zaradi cesar se kasneje tepes po glavi. lp, proxima

21. apr 2009 15:57

Zaradi takšnega mišljenja: "...če ne dobim dovolj kredita na 15 let, ga bom pa vzel-a na 20 ali 30 let, samo da ga dobim..." so šle cene nepremičnin v nebo. Kriterij določitve vrednosti nepremičnine se je oblikoval na podlagi manipuliranja prefriganih prodajalcev, ki so zmanipulirali potrošnike do te mere, da so le ti dejansko verjeli, da so naredili dober deal, če so kupili še "preden jih je prehitel sosed"... Zakreditirali so se pa za 10 let dalj, kot bi bilo potrebno.

Ko najemate kredit, ga vzemite toliko, kolikor ga dejansko potrebujete in ste ga sposobni vrniti z obrestmi vred.

Z dobo vračanja pa je tako: pomislite, koliko ste stari danes, ko ga najemate in koliko boste stari ob odplačilu zadnjega obroka...

 

21. apr 2009 16:41

Vendelina jr. je napisal/a:

...Finančno gledano, je najbolj metodološko korektno, če se kredit, ki se odplačuje mesečno, v primeru, da se obrestuje po variabilni meri, obrestuje tudi po 1M osnovi. Pri gospodarskih družbah to tudi prakticiramo (čeprav je bolj malo primerov, ko se tam kredit odplačuje vsak mesec, vendar so). Občanskih kreditov je pa veliko (pomeni, da je veliko odprtih partij) in potem se vsaka banka po svoje trudi, da bi te kredite standardizirala in tako imela manjše stroške pri vodenju. In potem se delajo take poenostavitve, tipo 6M EURIBOR + pribitek in basta....tko voli, nek izvoli. Plus, če ima občan pri eni banki odprt kredit, plačo, račune in kartice ima pa pri drugi, potem bo imela banka, ki ga kreditira že itak probleme s tem, da ji bo redno izplačeval obveznosti (je treba potem občanovemu delodajalcu vsak mesec pisati, koliko naj plača na ta-in-ta račun in to stane) in kam bi pa potem taka banka prišla, če bi še posebej računala kakšno butično ponudbo....Vendelina jr.

Najbolj korektno bi seveda bilo, da bi se mesečno obračunaval obrok glede na višino EURIBORJA posameznega meseca, vendar pa, kot si sama naprej napisala, da bi bilo pisanje obvestil predrago in seveda se banke v primerih kreditiranja občanov tega ne poslužujejo. Zato se mi obračunavanje vsakih 6 mes., oz. 12 mes. meni osebno ne zdi sporno. Na koncu konca, stroška nisi ustvaril in ga, logično, nisi zaračunal.

Aja, in by the way, jaz tudi znam napisati znak @ (kadarkoli in kjerkoli... ;-)

 

21. apr 2009 16:56

No, pa še čist bedasto vprašanje z moje strani, verjetno za vendy. Zakaj pa ne bi dali kredit na 30 let 60 let staremu. Tukaj je banalen primer: po desetih letih umre. Hišo (stanovanje) dediči prodajo za kolikor je pač vredno, odplačajo kredit (kolikor ga je še) in si razdelijo ostalo ali pa dediči  prevzamejo kredit in ga veselo odplačujejo še naprej, če se banka s tem seveda strinja... Kaj pa banka naredi, če 30 letnik vzame kredit in ga po dveh letih povozi avto? To je diskriminacija v mojih očeh...

 

Vanja

21. apr 2009 18:24

Naj še jaz povem svoje.Z možem sva vzela kredit za mlade družine.Odplačujeva ga približno 6 let  , pa sva šele pred kratkim začela odplačevati glavnico. Kredit sva vzela za dobo 15 let. Velikokrat rečem, da ga ne bi nikoli več vzela, po drugi strani pa ....

Takrat je bilo tako, da drugače ni šlo. Živeli smo v majhnem vlažnem stanovanju, štirje smo spali v eni sobi in pričakovali še dojenčka. Kar se pa tiče kredita na hipoteko, v tega pa se ne bi spuščala.

lp

mizarka

21. apr 2009 19:04

Vanja_v_ZDA je napisal/a:

No, pa še čist bedasto vprašanje z moje strani, verjetno za vendy. Zakaj pa ne bi dali kredit na 30 let 60 let staremu. Tukaj je banalen primer: po desetih letih umre. Hišo (stanovanje) dediči prodajo za kolikor je pač vredno, odplačajo kredit (kolikor ga je še) in si razdelijo ostalo ali pa dediči  prevzamejo kredit in ga veselo odplačujejo še naprej, če se banka s tem seveda strinja... Kaj pa banka naredi, če 30 letnik vzame kredit in ga po dveh letih povozi avto? To je diskriminacija v mojih očeh...   [pika] Vanja

Vanja, ni tako preprosto. Če 30 letnik najame kredit, so tu zavarovanja tudi za priemr smrti (ali preko zavarovalnice, ki vsebuje tako klavzulo, in potem ona terja vračilo od dedičev, ali pa kreditojemalec jamči s polico življenjskega zavarovanja, ki je vinkulirana na banko, ki je dala kredit, do poplačila, kar se počne zadnjih nekaj let). Banke želijo denar od kreditojemalcev nazaj čim lažje, če pa umre kreditojemalec, so težave, dokler se ne razdeli dediščina. Ker dediči poleg premoženja "dedujejo" tudi dolgove, zna biti reč precej zapletena. Saj se tudi meni zdi neumno komplicirat, če pa se da kredit dobro zvarovati, ampak pri 60-letniku je verjetnost, da bo v 20 letih umrl in bo kredit ostal nepoplačan, veliko večje kot je to pri 30 let starem človeku. Seveda pa je marsikaj odvisno od priemra do primera in na koliko načinov lahko banka zavaruje vračilo posojila. Denarni depoziti kot zastava za kredit so že ena takih opcij, za banko sila preprosta - če ni vračila kredita, ji ostane zastavljen dapozit, ki ga ima pri sebi. Nič sodnih poti, nič prodaje premoženja, komplikacij - samo hop, denar na konto banke ... Ker banka ni dobrodelna organizacija pač pa zaslužkar. Kot mi vsi. Mamamia mamamia

21. apr 2009 19:33

Mamamia,

No pri nas to prav lepo laufa, čisto tako kot sem opisala zgoraj in je prav enostavno, sem imela nekaj strank preko 80 let, ki so jemali dolgoročne kredite.

Je pa res, da nimamo hipotek ampak smo lastniki hiš, s tem, da ima banka pravico do nje (registrirano na sodišču) v primeru neplačila ipd. Ta dokument, ne vem kako se reče v slovenščini (deed of trust) je edino zagotovilo, da boš kredit odplačeval.

Če (ko) začneš enkrat zamujat, ti pošljejo opomine, registrirajo zamudo na tvoji "kreditovrednosti" preko osebne matične številke  in (mislim) ko si enkrat 3 mesece za rednim plačilom, začnejo proces prevzema.Vse se zgodi v manj kot 6 mesecih.

Ko je banka enkrat lastnica, proda hišo in razdeli morebitne profite. Od vsega morajo najprej plačat premoženjske davke na hišo, ostalo gre po točno določeni hierarhični lestvici. Seveda je pa v interesu banke, da hišo čimprej proda in za vsaj toliko, da so njeni stroški, (v kredit vložen denar) pokriti.

Ja, en razlog, zakaj imajo tujci ameriko radi je ta, da so vse stvari tako enostavne. Znajti se je treba pa tako ali tako povsod.

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 21. 2009 19:36