16. okt 2020 21:27
Hvala za pohvale. Večina naših kosil je plod moje želje, da jemo doma. Trud vložen v kuhanje zvečer, na zalogo ob vikendih, kombiniran s pomočjo družinskih članov uspeva že 30 let. Včasih se moramo znajti drugače, ampak tudi mož zna skuhati. Delala sem mnogokrat od jutra do poznega večera... za moje sem vedno poskrbela vnaprej...
Še vedno se zelo trudim.
Danes kosilo na mojo željo...juha jima je bila zelo všeč....ostalo pa...kaj naj rečem...paradižnikova juha paniran oslič, maslen krompir ( sin,) midva pečeni sardoni, krompirjeva solata, kumarična solata
Kjer je volja, tam je pot. Trixi
Sporočilo je spremenil(a) Trixi dne 16. okt 2020 21:28
No, tudi jaz sem imela sluzbo , v pisarni do 16. ure, velikorat tudi dlje, če se je mudilo z delom, še posebej, ko je bil čas za plače. Moram povedati, da sem imela v druzini tri lačne jedce-sinova in moza, ki so se vedno, ampak res vedno, razveselili domačega kosila. Je, pa res, da sem takoj, ko smo odšli od mize, ze začela s kuho za naslednji dan, moja fanta sta pri meni v kuhinji delala naloge za šolo in vmes sta me kaj vprašala, tako, da je bilo moje delo v bistvu tudi druzenje z mojima fantoma in to mi je bilo v veliko veselje. Moram tudi povedati, da je pa tudi res, da ze od prvega dne,ko sva se poročila in začela z lastnim gospodinjstvom, uporabljam ekonom 
in do sedaj je bil pri kuhi zelo, zelo dober pomočnik. Je tudi res, da moji fantje niso bili izbirčni, nikoli nisem kuhala nobenih posebkov, tako, da mi je bilo kuhanje res v veselje in še posebej njihove pohvale. Priznam, da se je tudi kdaj zgodilo, da smo jedli na hitrico-jajca s slanino in sirom, kakšne 
, ali pa na drobtinicah zabeljene testenine in solata. Na srečo imamo vsi v druzini radi zelenjavo. Se spomnim, ko sta fanta odraščala, nikoli ni bilo dovolj kosila. Moja fanta v šoli nista nikoli imela kosila, ni bilo potrebe. Ko je starejši začel hoditi v sš, v Ljubljano in je imel pouk tudi popoldne, sem ga postregla isto, kot smo imeli mi za kosilo, vedno sem mu naredila svez pire 
in sveze testenine. Ze , ko se je vračal iz šole, me je iz vlaka klical, kaj bo za večerjo. Ne bom nikogar sodila, verjetno tudi veselje do kuhe naredi svoje. Če se samo spomnim začetkov mojega kuhanja, ko sva bila z mozem še brez otrok 
golaz, pire 
za moški del, zame radler bezeg 
