5. okt 2012 6:15
Hm, vsaj prva in druga slika nista videti nič kaj specifično "poljski", prej bi ugibal, da gre za nek "generičen evropski hladni bufet". Okusa seveda po slikah ne morem presojati ali preizkusiti 
, zato tudi ne morem ničesar trditi s kako gotovostjo.
Od poljske kulinarike sem v svojih ~40 dneh bivanja tam žal okusil bolj malo, ker je bil glavni namen učenje jezika, v centru Varšave pa študent tudi nima prav dosti možnosti po ugodni ceni jesti pristno domačo hrano. Moja kulinarična izkušnja iz Varšave in Krakova je primerljiva temu, ko poljski študentje v času izmenjave v Ljubljani jedo v restavracijah na študentske bone.
Kar pa vem o poljski kuhinji, je vezano predvsem na prebrano ter moje izkušnje z zahodnoukrajinsko in češko kuhinjo, ki sta poljski zelo sorodni. Zlasti Poljska je stičišče vzhodnoevropske (baltske, ugrofinske in vzhodnoslovanske) ter srednjeevropske ("avstroogrske") kulinarike.
Na misel pridejo takoj: (kislo) zelje, rdeča pesa, kvas (nizkoalkoholna pijača iz starega kruha, medu/rozin, včasih začimb - ribezovi listi, hmelj, koprc, bezeg ipd.), prekajene mesnine (zlasti slanina), prekajene ribe (dostikrat sladkovodne), kumare, kisle kumarice, koprc, kisla smetana (sladke skoraj ne poznajo!), krompir (in ogromno testenin iz njega - na poljskem pierogi), hren, ocvirki. Od mesa močno prevladuje svinjina in govedina.
Od jedi so tipične zlasti juhe in obare, dostikrat precej krepke. Absolutno je treba v zvezi s Poljsko na tem mestu omeniti barszcz (ukr./rus. борщ boršč), poljska specifika pa żurek, gosta juha na osnovi mlečnokislinsko fermentirane rži ali ovsa (v bistvu juha iz droži) s klobaso, jajcem in kislo smetano. Zelo cenjena je v poljski kuhinji divjačina vseh vrst, ki pa jo najraje pripravljajo "na francoski način", npr. v kakih terinah, paštetah ali bardiranih pečenkah (Poljska ima dosti daljšo zgodovino kot država - v poznem srednjem veku je bila evropska velesila, npr. - in je imela mnogo bolj razvit plemiški sloj kot npr. Slovenija ali Češka, so pa že zelo zgodaj začeli povzemati francosko dvorno kuhinjo).
Ogromno je variacij na temo "solata s trdo kuhanimi jajci", kamor pogosto zaideta krompir in v zadnjem času tudi majoneza (prej verjetno kisla smetana). Prej sem že omenil pieroge - gre za žepke iz podobnega testa, kakor je naše za slivove cmoke (včasih pa tudi iz preprostega rezančnega). nadevajo jih lahko z mesom, gobami, skuto, zeljem, čebulo ipd., postrežejo pa z ocvirki in/ali kislo smetano (v Ukrajini včasih z nastrganim hrenom).
Od sladic je zelo priljubljen sernik v 1001 obliki, ki je v bistvu neke vrste "poljski cheesecake". Da ne bo pomote: jed je izvorno poljska, le koncept je podoben: na plast umešanega testa pride plast skute, pomešanan z jajci, rozinami, čokolado, sladkorjem, medom ipd. (mimogrede: zelo podobno je v Lužici, torej pri Lužiških Srbih, katerih najpriljubljenejša sladica je zelo, zelo podobna, le da se imenuje tykanc. Večinsko nemško prebivalstvo je do njega bolj kot ne ravnodušno). Priljubljeni so na poljskem tudi krofi in razni kvašeni žepki, medtem ko listnatih nisem videl prav dosti. Aja, pa Poljaki poznajo makowiec, kar je bistvu makova potica , s tem da je nadev mešan: pol maka in pol orehov, na videz pa je črn kot 100% makov. Vanj obvezno dajo limonino lupinico in/ali kandirane lupine citrusov, kar precej vpliva na okus.
. V torek bo tole na jedilniku, za jutri pa me je enostavno prav FANATIČNO vleklo v gostilno SARAJEVO kjer sem si kupil en zavitek špinačnega bureka in en zavitek zeljnega bureka in to me čaka jutri za zajtrk.
