Svoje stanovanje

2. avg 2007 20:17

He, he, Loni Makaroni se je odločila, da se bo nehala sekirat, kako in še enkrat kako do stanovanja, pa  bo rajši uživala v življenju kot v odplačevanju kreditov do konca življenja. Samo zakaj? Dokler sem sama, je to enostavno predrag špas. Pa saj imam streho nad glavo, ta streha mi je ravno danes zagotovila, da mi še precej časa ne bo treba v lov za stanovanjem.

In kaj naj bi jaz sama počela v svojem stanovanju. Saj se mi zrola po 14ih dnevih. Zdaj imam mir, ko ga hočem, pa glavnega asistenta v kuhinji, ki komaj čaka, da bova jutri delala palačinke, pa najboljšo prijateljico, kateri se lahko zjočem na kolenih, pa se mi ni treba, pa njen mož, ki mi prevaža in asisitira pri vseh bolj moških opravkih. Če bi bila pa sama, se mi zrola. In potem itak ne bi imela nič od svojega stanovanja.

Samo ne moji mami povedat, ker jo tako zelo skrbi to moje neobstoječe stanovanje. Kot tudi tega ne, da sem denar za potepanje po Italiji vzela iz mojega črnega stanovanjskega fonda, no, saj ne vsega. Drug mesec bo že nazaj tam.

Že celo življenje za nekaj šparam, zdaj sem pa nehala vse nekam na kupček zlagat. Je treba začet tudi živet.

Saj na koncu grem pa še zmeraj lahko k mami domov, me čaka cel štuk v bajti, z lastnim vhodom. 

Loni Makaroni

3. avg 2007 15:41

Spet sem doma ,periferija.Sam živet v stanovanju v Lj ni poceni,ko sva bila še dva je šlo.K sreči je bila lastnica stanovanja zelo prijazna in razumevajoča,tko da smo brez problemov prekinli pogodbo. Moje sanje in želje so da se nekoč odselim na svoje,čeprav imam doma zase skoraj cel štuk (nadstropje),samo sej veste.To ni to. Pri svoji plači nisem zmožen veliko prišparat,zato kar se tega tiče brez pufa ne bo šlo.Enkrat pa. Če bi imela "bodoča" že svoj prostor pa še tok bolš.Mal heca tud more bit ne? Peugeot

3. avg 2007 17:04

hja, jaz tudi sanjam o svojem stanovanju ..... enkrat. Sem še študentka, ampka se mi prav pošteno "lušta" it na svoje. Ko začneš študirati in prideš mogoče enkrat na mesec domov, se res že navadiš živeti čisto po svoje. Takrat , ko pa prideš domov, pa je itak.... nič ti ne paše, drugačne navade... Sem potrpežljiva :) in eno stanovanje bo moje :) lep dan vsem Kajica

3. avg 2007 19:13

Midva sva na "svojem" od mojega dvajsetega leta (to je ze skoraj celo vecnost), pa ceprav je to "svoje" le v najem. Prej sva bila oba studenta, pa ni bilo denarja, sedaj pa bi bilo mozno dobiti kredit, pa se ne veva, kje bova obticala. Tako da... Seveda, pod isto streho z mojima preljubima starsema seveda po toliko letih ne bi vec sla, pa to itak ni nobena opcija, ker glede sluzbe je skoraj nemogoce da prideva kam blizu. Uzivajte! Jerneja USA

4. avg 2007 10:44

Lep prosim, vse ki zidate, kje ste kupili zemljo???? Mi moramo začetu tudi iz nič...in iščemo parcelo- že 15 let. Pa so za nas - povprečna plača-cca 1600 mesečno oba, pri že večjih otrocih - cene parcel čisto čisto previsoke. Pa gledamo vse okrog Ljubljane. Imamo pa ogromno voženje že sedaj, da kam v Litijo pa ne bi šla- a le tam je malce ceneje. Zdaj živimo pri starših, ki se neprestano vmešavajo in nam krojijo dneve in mišljenje-žal. lp!

4. avg 2007 12:18

Kot, da je Litija na koncu svata, še nekaj let, pa bo predmestje Ljubljane, pa vlak je na pol ure............

Ne more človek imeti hkrati neposredne bližine Ljubljane in poceni parcele.

Pa brez zamere - tako pač je.

rimljanka

4. avg 2007 12:32

Pa če kupujete 15 let parcelo. Lepo te prosim, to pa ni resnost. V vseh teh letih se pa že najde kakšna, pa tudi kredit bi bil že izplačan. Ampak sto ljudi sto čudi. swarovski

4. avg 2007 12:34

Spoznal sem slovenca, povratnika iz Argentine, ki je najel hišo v ivančni gorici, dela pa v Ljublani. Na moj komentar, a ni to mal daleč, je odgovoril da se pol manj pelje kot se je v Buenos Airesu.

Ja, Litija je prav luštna, pa čist blizu Ljubljane je. 

ežoj

4. avg 2007 12:40

v današnjem času je res težko zaradi visokih cen parcel. sosed mi je prejšnji dan povedal, da je 2 leti šparal za parcelo, in sicer kmalu po drugi vojni. ima 800 m veliko parcelo, bil je zaposlen v neki tovarni, ima poklicno šolo. njegova parcela je danes vredna približno 90.000 eur. če celo povprečno slovensko plačo daješ na stran in živiš od zraka, traja 9,3 leta, da zbereš toliko denarja.. gradbeni material je cenejši, kot je bil v preteklosti. mnogo dražje pa so, kot rečeno, parcele in delovna sila. midva sva imela neznansko srečo. na lepi lokaciji sva kupila sicer starejšo hišo (izpred obdoja škatlastih socialističnih hiš), ki se jo čudovito da obnavljati. in parcela je velika. za zmerno ceno. sklenila sva, da morava gospe, ki nama jo je prodala, vedno pisati za novo leto. seveda je pa obnova nikoli končana zgodba in jama brez dna. če moj dragi ne bi bil iz foha, se je nikakor ne bi splačalo obnavljati. tako pa računava, da se za novo leto seliva. sva večna optimista. seveda pa bova za dokončanje vzela kredit. drugače ne gre. ne morem vam povedati, kako se veselim selitve. sedaj živiva v hiši, ki je polovično od moža, vendar so v njej še njegova mama in brat z družino. mimika

4. avg 2007 13:53

rimljanka je napisal/a:

Kot, da je Litija na koncu svata, še nekaj let, pa bo predmestje Ljubljane, pa vlak je na pol ure............ Ne more človek imeti hkrati neposredne bližine Ljubljane in poceni parcele. Pa brez zamere - tako pač je. [nagelj] rimljanka

Se podpišem. Teka