Bučke

19. jul 2007 7:17

Mi imamo že prvo rundo Hokaido buč, smo jih letos bolj zgodaj sadili, jeseni ne bodo dočakale, oz. v naših želodčkih bodo našle domovanje. Iz Hokaido buč, delaš pire, marmelado, juho, rižote, dodatek rižotam, enolončnicam, čips.......čudo stvari.

19. jul 2007 8:21

Ežoj jaz imam recept za bučo špagetarico in je res odličen. Dal mi ga je sam mojster Ivačič nekoč na Kozjanskem.

Torej bučo zarežeš po dolgem in ji izrežeš pokrov.Izdolbeš semena in v bučo nadevaš mleto meso, ki ga malo prepražiš s čebulo in začiniš.Pokriješ s pokrovčkom in v pečici spečeš.Ne vem kako dolgo, saj sem jo naredila samo enkrat in še to pred precej časa. Spomnim pa se, da je bilo zelo dobro, saj je meso od buče razpadlo na špagete in z mesom vred je bilo to zelo dobro kosilo. Na žalost semena teh buč nisem potem nikjer več zasledila tako, da je bilo to tudi endinkrat ko sem pripravila to dobroto.

Če lahko bi te prosila za seme.

Poskusi pripraviti bučo na tak način mogoče bo všeč tudi tebi.

Lep dan !

Romanad

21. jul 2007 17:07

romanad,

oprosti, da se nisem prej oglasil, sem bil precej zaseden, čez dan poslovno zvečer,............., da ne pričam, svetovna problematika podkrepljena s špricerji, večkrat pečenje na žaru.........., zavleče se do enajstih zvečer ali še več, pol je pa človk zmatran, da mu ni do pisanja po forumih.

Kakor koli že, imam semena buče špagetarice, če misliš morda še sejat, se mi oglasi na ZS s naslovom, pa ti pošljem po pošti ( semena so italijanska, kupil sem jih v Žalcu v tisti kmetijski trgovini, ki je sedaj merkator ) . Lanski let, sem jaz sejal navadne buče zelo pozno, pa so vseen fajn obrodile. 

Glede recepta: kaže da se mlade buče nekoliko drugače " obnašajo " kot zrele, nočejo razpadit na " špagete.

Pred pečenjem izgleda tako:

 

 Narejeno tako, kot si povedala, prepražena čebula in meso, na koncu dodan petršilj in poper ,  drobno narezan ingver,  sojina omaka, cilantro ( listi koriandra ) žafranka in tumerik niso dodani , po pečenju eno uro in petnaest minut na 200^o C izgleda pa takole:

 

Torej ni razpadlo. Še naprej izgleda pa takole:

 

 Tole naprej, nima nobene zveze z bučami:

 

pa s perilom tudi ne:

 

kdo bi pa vedel, s čim ima zvezo.

bodi lepo pozdravljena 

 

 

 

 

ežoj

21. jul 2007 17:44

ežoj, hvala za slikce. Oni perili rečejo tudi indijanska kopriva, veš. Od kod njeno latinsko ime pa pojma nimam.

kar se buče tiče, pa drži, na špagete razpade res samo zrela. ima pa mlada tudi dober okus. Sem ravno danes delala Bučke na zmenku (s šampinjoni) iz baze.

rimljanka

23. jul 2007 7:37

Ežoj špagetna buča se peče neolupljena. Mogoče zato ni razpadla na špagete, ker si jo olupil.Oprosti, če navodlila niso bila preveč jasna sem pisala na hitrico v službi.

Odgovarjam šele sedaj zato ker nisem bila doma, pa sem videla pošto šele sedaj.

Poskusi še enkrat tako, morda bo bolje.

Naslov ti pošlem na ZS.

Lep pozdrav!

Romanad

23. jul 2007 10:19

TOLE O BUČKAH že nekaj časa kroži po e-mailu, zanimiva zbirka informacij in receptov: NEKAJ O BUČAH IN BUČKAH ZGODOVINA Buča prihaja iz tropskega dela Amerike, iz Mehike. V Evropo so jo prinesli Španci. Prve podatke o buči je sporočil Kolumb, ki je v dnevnik leta 1492 zapisal, da jo je spoznal na Kubi. Vzgoja buč se je malo kasneje razširila po vsej Evropi, k temu pa je pripomoglo tudi spoznanje o njenem zdravilnem delovanju. Pri nas gojimo več sort buč, ki jih uporabljamo za hrano tako ljudi kot domačih živali. NARODNA IMENA Bela bundeva, bela ludaja, bela tikva, belokorka, buča, dulek, misirača, kurbus. GOJENJE BUČK Buče izhajajo iz toplih krajev Srednje Amerike. Znane so številne vrste in sorte buč z različnimi lastnostmi, velikostjo plodov, obliko, barvo in okusom; so vzpenjavke in grmičaste rastline. Bučke imajo nizko energijsko vrednost, so lahko prebavljive in priporočljiva dietična hrana, posebno pri boleznih želodca in črevesja ter pri ledvičnih boleznih (ledvični kamni). Vsebujejo tudi veliko pektinskih in rudninskih snovi (kalija, fosforja, železa). TLA Bučke rastejo na vseh dobrih zemljiščih, najustreznejša pa so srednje težka do težka glinasta globoka, humozna tla, ki se ne osušijo prehitro. Za bučke pripravimo tla tako kot za kumare. V jeseni jih globoko obdelamo in pognojimo. GNOJENJE V jeseni pognojimo s hlevskim gnojem ali kompostom in z rudninskimi gnojili. Bučke izčrpavajo iz tal več dušika in kalija kot fosforja. Za bučnice je primerno, da gnojimo izmenično z rudninskimi in organskimi gnojili. Kalijeva gnojila in 2/3 fosfornih dodamo v jeseni, druga pa pri pomladanski obdelavi. TOPLOTA Bučke potrebujejo za kalitev semena 14 do 15 C. Pri talni temperaturi, ki je višja od 4 C, ostane seme dolgo aktivno in vzkali ob primerni temperaturi zraka. Bučke potrebujejo za rast in razvoj visoke temperature, 25 do 28 C podnevi in 16 C ponoči. Prenizke temperature v času cvetenja povzročijo odpadanje cvetov. Za to so še posebej občutljivi ženski cvetovi. CVET Bučke so enodomne rastline. Moški in ženski cvetovi so ločeni na eni rastlini. Najprej se razvijejo moški cvetovi, postopoma pa še ženski. Na razmerje med cvetovi obeh spolov močno vplivajo poleg genetske značilnosti rastline, tudi svetloba, toplota in hranilne snovi v tleh. Če je čas osvetlitve krajši, če so temperature zmerne, od 17 do 18 C in je v tleh obilica dušika, se čas, v katerem rastlina razvije le moške cvetove, skrajša in se prej prično razvijati še ženski cvetovi. SETEV NA PROSTEM Bučke gojimo kot kumare, le razmiki med njimi so večji. Zanje izberemo sončen, pred vetrom zaščiten prostor. Lahko sejemo neposredno v jarke ali gnezda po tri semena, redčimo pa, ko ima rastlina enega do dva lista. Bolj pa je priporočljiva prevzgoja sadik v lončkih. V začetku aprila posejemo po dve semeni, na prosto pa jih sadimo sredi maja. Buče slabo prenesejo presajanje, zato jih sejemo le v lončke ali šotne kocka. Seme hitro kali in sadike hitro rastejo; po treh tednih jih presajamo. Na gredo sadimo le v eno vrsto. Pri grmičastih sortah naj bo razmik 90 cm, pri plazečih pa 120 cm. SPRAVILO IN SHRANJEVANJE PRIDELKA Bučke pobiramo preden so dolge 15 cm. Zimske jedilne buče pustimo na rastlini kolikor mogoče dolgo. Ob koncu sezone plodove dvignemo in podložimo z desko, da preprečimo gnitje. Skladiščimo jih v prostoru, kjer ne zmrzuje. ZDRAVILNE LASTNOSTI BUČ Plod buče ima znane diuretske lastnosti (pospešuje izločanje urina) in ga priporočajo za prehrano ljudem, ki jih pestijo določene bolezni: revmatizem, protin, vnetje ledvic, vnetje sečnega mehurja in sladkorna bolezen. Buča deluje blažilno in pomirjevalno ter je koristna pri vnetjih tankega črevesja in pri krvavi diareji. Uživamo jo kuhano (pire), pečeno ali pa v obliki soka iz sveže nastrganih plodov. Pripravljeno kot kompot jo jemo zjutraj na prazen želodec kot sredstvo proti zaprtju. Buča je primerna za dietno prehrano pri ljudeh, ki bolehajo na želodcu in pri pretirano debelih ljudeh. Priprava buče za dietno prehrano: bučo narežemo na majhne kose in ji dodamo nekaj zrelih paradižnikov in narezane čebule. Kuhamo jo v lastnem soku. Jedi lahko dodamo malo kisle ali sladke smetane, vendar je ne solimo. V zadnjem času uporabljajo surovo ali kuhano pulpo in sok za zdravljenje psoriaze, trdovratne kožne bolezni. V tem primeru moramo bučo uživati vsak dan pripravljeno na različne načine (slano ali sladkano). Psoriazo zdravimo s hkratnim sončenjem, kopanjem v morski vodi in obsevanjem z ultravijoličnimi žarki. Svež mesnati del buče lahko uporabljamo tudi za obloge pri opeklinah prve stopnje, za uporabo semena buče kot zdravila za izločanje črevesnih parazitov - otroških glist pa tudi trakulje - poznamo ve receptov. Seme buče ima to prednost, da ne draži sluznice in da ni strupeno ter ga lahko jemljemo več dni zaporedoma, saj nima nobenih spremljevalnih učinkov. Bolniki ga dobro prenašajo v vsaki obliki. Pri otrocih, starih dva do tri leta, nosečnicah, dojiljah ali ljudeh, starejših od 60 let, pri ljudeh, izčrpanih od bolezni ali z obolelimi jetri, moramo na vsak način dati semenu buče prednost pred drugimi sredstvi. Seme smemo olupiti šele tik pred uporabo. Pri tem odvržemo samo trdo lupino, nikakor pa ne sivo zelene ovojnice semena, ki je pod njo, kajti prev v njej so zdravilne snovi. O samih dozah semena,ki naj jih dnevno užijemo, so v literaturi različni podatki. Za odrasle najpogosteje navajajo doze po 300 gramov, za otroke pa od 30 do 150 gramov. Otrokom od deset do dvanajst let dajemo 150 gramov, otrokom od pet do sedem let 100 gramov, od treh do štirih 75 gramov, dveh do treh let pa 30 do 50 gramov. Praviloma naj bi dan pred pričetkom jemanja tega zdravila uživali predvsem kašasto hrano (juhe, kaše, pire iz povrtnine, mleto meso, kislo mleko). Nekateri priporočajo mlečno dieto. Zvečer uživamo predvsem lahko hrano in pred spanjem odvajalna sredstva. Naslednje jutro priporočajo klistir za čiščenje in na tešče bučno seme kot zdravilo. SORTE Pri nas gojimo predvsem: ORJAŠKO BUČO (Cucurbita maxima) z dolgimi vrežami, katere dozoreli plodovi so primerni za vlaganje, nedozoreli pa za svežo uporabo, ter GRMIČASTE VRTNE BUČKE (večinoma Cucurbita pepo), ki so tudi primerne za gojenje v zaščitenem prostoru. Ponekod pridelujejo tudi DIŠEČE BUČE (Cucurbita moschata); njihovo meso ima muškatni vonj in je zelo okusno. PATIŠON BELA Spada med sočne delikatese bučk, ki izvirajo iz tropskih predelov. Zato ji prija toplota, vlaga in seveda s hlevskim gnojem obogatena zemlja. Po 15. maju jo posejemo na prosto. Rastlina oblikuje grmiček, ki v vrtu ne zavzame veliko prostora. Plodovi so beli do zelenkasti, značilno zvezdaste oblike. Lepi so. Majhne lahko vlagamo v kis. Iz svežega bučnega mesa lahko pripravljamo juhe, kompote, omake. Mlade lahko pečemo na žaru, polnimo, dozorele pa uporabimo za dekoracijo. MESA QUEN Je buča podobna želodu. Poznamo bele, rumene in zelene sorte. Nedozorele bučke pečemo na žaru v pečici, polnimo in gratiniramo. Pred uporabo jih ne olupimo. Skladiščimo jih lahko dva meseca. HOKAIDO Bučka je intenzivno oranžno rdeča s čvrstim oranžnim mesom. Je rahlo hruškaste ali čebulaste oblike. Skladiščimo jo lahko 6 - 7 mesecev, med skladiščenjem pa se okus še izboljša. Za pripravo juh je odlična buča. Okus še izboljšamo z maslom in soljo. Zagotovo je ena najbolj okusnih buč. Vsebuje veliko karotina, okus rahlo spominja na škampe. Pred uporabo je ni potrebno lupiti. TIVOLI ( ŠPAGETARICA ) Buča je valjaste oblike, kremno rumene barve. Meso je svetlo rumeno in pri kuhanju razpade na vlakna. Zraste do premera 10 cm in teže 1,2 kg. Čas od setve do ploda je sto dni. Neugledni plodovi nas po kuhanju presenetijo, saj bučno meso razpade v vlakna, podobna špagetom. Sorto lahko uspešno gojimo v posodi na balkonu. Skladiščimo jo lahko dva meseca. ATLANTIC GIANT Najtežja buča na svetu žlahtnitelja Howarda Dilla iz Kanade. Meso je svetlooranžne barve, nevtralnega okusa, ki spominja na orehe. Lupina je oranžne barve. Zori od 110 - 120 dni in doseže težo od 20 do 523 kg. Uporabljamo jo predvsem za juhe in za vlaganje. SWEET MAMA F Je tip maslene buče bettercup. Zori 95 dni in je temno zelene, rahlo progaste barve; nezrela je svetlo zelena, kasneje rdečkasto rjava. Meso je temno rumeno, moknato in čvrsto, polnega sladkega okusa. Uporabljamo jo predvsem za juhe, pire, za pečenje na žaru, narastke, za mešanje k drugi zelenjavi. Zaradi izredno trde kože bučo pred lupljenjem blanširamo ali popečemo v pečici. BUČNE JEDI IZ SLOVENIJE IN DRUGIH DEŽEL Slovenski kmečki jedilnik pozna pestro izbiro jedi iz buč - juhe, omake, solate, priloge in sladice, kot so potice, štruklji, zavitki in pite. Buče ali bučke olupimo, jih sveže naribamo ali narežemo za solato, ki jo prelijemo z jogurtom, sladko ali kislo smetano. Bučke lahko kuhamo, pečemo, cvremo ali za ozimnico vložimo v kis. Bučke dodamo med drugo poletno jušno zelenjavo. Kuhane narežemo v KOMPOT, iz razpuščenega bučnega mesa pripravimo MARMELADE IN DŽEME. Otroci in bolniki bodo veseli MLEČNE BUČNE KAŠE. BUČNE ŽLIČNIKE z ovsenimi kosmiči naredimo iz naribanih in ožetih bučk. Pokapamo jih z limoninim sokom, primešamo kosmiče, jajca in osolimo. Zmes zajemamo z žlico in ocvremo na vročem olju. Za BUČNI ZAVITEK buče ali bučke operemo (mladih plodov ni treba lupiti), narežemo na koščke, malo stisnemo, da odteče nekaj vode, dodamo skuto, smetano, po želji solimo ali sladkamo, z nadevom obložimo vlečeno testo, zavijemo in spečemo kot druge zavitke. ZAMRZNJENO, na koščke narezano bučno meso lahko uporabljamo vse leto (blanširanje ni potrebno). Za OMAKE jih pred uporabo ne odtajamo, ampak jih damo zamrznjene v posodo z vročo vodo ali maščobo, kjer jih dušimo. Skoraj vse na buči je užitno: cvetovi, listi, oplodje in semena. Posebej pečeni cvetovi, napolnjeni z začimbami in zelišči, štejejo med delikatese visoke kuhinje. Ponekod jedo kuhane ali v testu PEČENE MOŠKE CVETOVE, in sicer take z ne preveč zrelimi prašniki. Iz plodov stisnjen SOK je lahko samostojen napitek, boljšega okusa je v mešanici z gostimi in kašastimi sadnimi sokovi. Iz soka pridobivajo tudi SIRUP in ŽGANJE. OLJNE POGAČE, beljakovinski ostanek po stiskanju semen, posušimo, zmeljemo v moko in dodamo k polnovredni pšenični moki. Iz mešanice mok in drugih pekovskih sestavin lahko spečemo poseben DIETETIČNI BUČNI KRUH. V preteklosti so pogače ali t.i. kolače grizljali otroci na poti v šolo, med igro ali kmečkimi opravili. BUČNA OLJA vsebujejo zaradi strogega nadzora zelo malo ali nič škodljivih snovi. Če želite ohraniti koristne snovi v hladno stisnjenem bučnem olju, ga ne smete segrevati. Zato ga uporabljajte predvsem za solate in druge hladne jedi. Pri vročih jedeh bučno olje prilijte šele tik preden jih postrežete. Namesto čokolade, slanih oreškov, gumijastih medvedkov in podobnih,za otroško zobovje škodljivih prigrizkov, ponudite otrokom raje BUČNE PEŠKE, da se bodo že zgodaj navadili na njihov okus. Žvečenje bučnih pešk pomaga telesu pri preskrbi tistih snovi, ki delujejo proti zločestemu ali nezločestemu povečanju prostate ali pri težavah z mehurjem. Priporočajo, da vsak dan pojemo 1 - 2 žlici bučnih pečk. Praznik, ki mu pravijo THANKSGIVING = izkazovanje zahvale, ZAHVALNI DAN, je tradicionalni praznik, ki ga praznujejo vsako četrto nedeljo v novembru v zahvalo za dobro letino. Klasično zaporedje jedi na dan Thanksgiving se začne s pečenim in nadevanim puranom z omako iz brusnic, krompirjem, zmečkano čebulo, bučno zelenjavo in sladkim pecivom iz buč za poobedek. RECEPTI Juhe in enolončnice JUHA IZ FIŽOLA IN BUČ SESTAVINE: 30 dag fižola,1/2 kg buče, 2 žlici masti, 2 žlici moke, 10 dag suhe mesnate slanine, sol, poper, 1-2 stroka česna, 2-3 žlice smetane. PRIPRAVA: Fižol preberemo, operemo in namočimo čez noč. Naslednji dan ga skuhamo z bolj drobno narezano slanino v 2 1/2 l vode.Bučo olupimo, odstranimo seme in mehki del.Meso naribamo na rezance kot za kislo repo. Iz masti ali olja in moke naredimo svetlo prežganje, ki ga s prav majhno količino vode razkuhamo, dodamo naribano bučo, prevremo, nato zlijemo k fižolu, ki ga solimo, popramo, začinimo s strtim ali sesekljanim česnom. Primešamo smetano in kuhamo še kakih 10 minut, da prežganje juho zgosti.Po želji juho nekoliko okisamo. GOSTA ZLATA JUHA SESTAVINE: Za 6 oseb potrebujemo 1 bučo težko približno 1kg (da dobimo 75 dag čistega bučnega oplodja) 15 dag špagetov, 3 dag masla, 1 liter mleka, nariban parmezan, sol. PRIPRAVA: Očiščeno bučno oplodje narežemo na kockice. Skuhajmo jih v slani vodi in pazimo, da se ne razkuhajo. Odcedimo jih in jih pristavimo z mlekom. Ko zavre, dodamo špagete in kuhamo ter zopet pazimo, da se vse ne razkuha. Odmaknemo s štedilnika in primešamo maslo in parmezan. ENOLONČNICA IZ BUČ SESTAVINE: 50 dag bučnega mesa, 50 dag krompirja, šest strokov česna, pol lončka kisle smetane, šopek svežega ali žličko suhega kopra, 15 dag česnove klobase, začimbe. PRIPRAVA: Buče in krompir narežemo na enako velike kocke, česen stremo. Vse skupaj dušimo na štirih žlicah olja približno petnajst minut, vmes prilijemo pol litra vode. Nato dodamo koper, smetano, sol, poper in žličko začimbnega posipa in kuhamo še pet minut. Klobaso narežemo na kolesca, jo na olju zlatorumeno zapečemo, dodamo enolončnici, odstavimo in pokrito pustimo počivati pet minut. JUHA Z BUČKAMI IN RIŽEM SESTAVINE: 1/2 kg bučk, 1 dl riža, 1 l vode, 1 jušna kocka, 1 žlica naribanega sira, sol, poper, peteršilj PRIPRAVA: Riž kuhamo 10 minut v vreli vodi, v katero zakuhamo jušno kocko. Dodamo narezane bučke in začimbe. Kuhamo še 15 minut, in ko je kuhano, potresemo z naribanim sirom BUČNA KREMNA JUHA SESTAVINE: 1/5 kg bučk, 3 krompirji, 1 čebula, 1 žlica moke, sol, poper, ščep rožmarina, žlička sesekljanega peteršilja, , malo sesekljane bazilike PRIPRAVA: Bučke operemo in naribamo. Olupljen in na kose narezan krompir skuhamo v slanem kropu. Na olju popražimo sesekljano čebulo, da postekleni, dodamo naribane bučke in zalijemo s podmetom, ki smo ga naredili iz žlice moke in vode. Dodamo kuhan krompir in zalijemo ter pustimo vreti 15 minut. Juho zmešamo s paličnim mešalnikom in dodamo zelišča in začimbe. Razdelimo jo po krožnikih, na sredo pa damo žlico kisle smetane in okrasimo z vejicami peteršilja ali bazilike. Takšno juho lahko ponudimo tudi pri svečanih kosilih. Iz nje pa lahko naredimo tudi nasitno različico, ki jo pojemo s kosom kruha: na dveh žlicah olja hrustljavo prepražimo na tanko narezano hrenovko, kranjsko klobaso ali šunko in jih potresemo po FINA KREMNA JUHA IZ BUČ SESTAVINE: 1 manjša buča. 1 majhna čebula, 3 jedilne žlice masla, 0,5 l mesne juhe,1/2 čajne žličke mlete kumine, 1 strok,česna, sol, poper, 1/2 šopka kopra, 1 jedilna žlica posušenih bučnih pešk, 0,2 l smetane, nekaj kapljic bučnega olja. PRIPRAVA: Ne preveč zrelo bučo razrežemo na četrtine, olupimo in z žlico odstranimo bučne peške. Oplodje narežemo na kocke. Čebulo narežemo, v loncu razpustimo 2 jedilni žlici masla in na njem čebulo steklasto popražimo. Bučne kocke kratko popražimo in zalijemo z mesno juho. Začinimo z mleto kumino, .zmečkanim česnom, soljo in poprom. Počasi kuhamo 15 do 20 minut, da se bučne kocke zmehčajo. Medtem operemo 1/2 snopiča kopra, ga previdno osušimo in posmukamo vršičke s stebelc. V ponvi segrejemo 1 jedilno žlico masla in na njem popražimo 1 jedilno žlico posušenih bučnih pešk, malo posolimo. Juho v mešalniku dobro zmešamo in dodamo lonček tekoče smetane. Po želji še začinimo. V juho kanemo nekaj kapljic bučnega olja. Juho nalijemo v globoke krožnike in okrasimo s koprovimi vršički in bučnimi peškami. JUHA IZ BUČK Je ena tistih juh, ki jih pripravimo v dvajsetih minutah. Za štiri osebe potrebujemo tri bučke, dva krompirja, eno čebulo, pol lončka kisle smetane in začimbe. PRIPRAVA: Bučke operemo in narežemo na poljubne kose, krompir olupimo, operemo in narežemo. Čebulo olupimo in sekljamo. Vso zelenjavo damo kuhat v dober liter mrzle vode. Dodamo žličko začimbnega posipa, sol in poper. Ko juha četrt ure vre, jo zmešamo s paličnim mešalnikom, nato pa dodamo ščepec rožmarina, žličko sesekljanega peteršilja, dva stroka strtega Česna in malo sesekljane bazilike. Juha bo seveda okusnejša, če bodo zelišča. sveža Razdelimo jo po krožnikih, na sredo pa damo žlico kisle smetane in okrasimo z vejicami peteršilja ali bazilike. Takšno juho lahko ponudimo tudi pri svečanih kosilih. Iz nje pa lahko naredimo tudi nasitno različico, ki jo pojemo s kosom kruha; na dveh žlicah olja hrustljavo prepražimo na tanko narezano hrenovko, kranjsko klobaso ali šunko in potresemo… Omake in priloge SVAJKI IZ BUČ SESTAVINE: 1 kg bučnega oplodja, 15 dag moke, 2 jajci, 1o dag naribanega parmezana, 1o dag dimljenega sira, 5 dag masla, sol, poper, 1 žlico nasekljanega peteršilja. PRIPRAVA: Na kocke narezano bučno oplodje pomešamo s 3 žlicami vode in pečemo v pečici 20 minut.. Medtem naribamo sir. Skuhano bučno oplodje stisnemo z vilicami, primešamo moko, sol, poper in jajca. Zamešamo testo in oblikujemo najprej tanke klobase, iz njih pa svaljke. Te malo potlačimo z vilicami. Razprostrte na pomokanem prtu sušimo najmanj 2 uri, nato pa jih kuhamo 10 minut v vreli slani vodi. Odcedimo, popečemo na maslu, posujemo z naribanim dimljenim sirom in takoj postrežemo. OMAKA IZ BUČK SESTAVINE: 500 g majhnih bučk, 1 čebulo, 2 stroka česna, 4 žlice olja, 4 žlice sesekljanih dišavnic (peteršilja, drobnjaka, timijana, bazilike), 1/8 l sladke smetane, sol, poper, 1 olupljen paradižnik. PRIPRAVA: V kozici razgrejemo olje in približno 3 minute pražimo čebulo, česen in bučke. Nato dodamo dišavnice in jih dušimo še približno 1 minuto. Na koncu vmešamo še smetano, začinimo s soljo in poprom in olupljen, na drobne kocke zrezan paradižnik. Omaka je odlična za testenine. BUČKE S SIROM SESTAVINE: 1/2 kg bučk, 15 dag sira, sol, olje. PRIPRAVA: Bučke olupimo, po dolgem narežemo na rezine, pooljimo, posolimo ter pečemo v pečici, dokler se ne zmehčajo. Nato položimo na bučke še rezine sira in pečemo še 5 minut, da se sir zmehča. Jed ponudimo s krompirjevim pirejem in solato. BUČE S PARADIŽNIKOM SESTAVINE: 1 kg bučk, 1/4 kg paradižnika, 2 žlici kisle smetane, 5 strokov česna, sol, poper, peteršilj. PRIPRAVA: Bučke olupimo in narežemo na tanke kolobarje. Paradižnik narežemo na koščke. Oboje dušimo na vročem olju in zalijemo z nekaj žlicami vode. Dodamo začimbe, nekoliko prej, preden je kuhano pa še kislo smetano. BUČNI NJOKI SESTAVINE: 20 dag krompirja, 30 dag bučnega mesa, 18 dag ostre moke, 2 dag pšeničnega zdroba, 3 dag masla, jajce, sol, 10 dag pršuta, 5 dag pinjol, 1,5 dl sladke smetane, 2 dag oljčnega olja in 2 lista svežega žajblja. PRIPRAVA: Posebej skuhamo krompir in bučo. Kuhan krompir pretlačimo, bučo zmiksamo. Še vročemu krompirju dodamo maslo. Priporočamo, da zmiksano bučo odcedimo skozi prtič, ker le ta vsebuje veliko vode in njoki lahko ne bi uspeli. Ko sta krompir in buča hladna, ju zmešamo, dodamo moko, zdrob, jajce in sol. Na hitro pognetemo v testo, oblikujemo tanek svaljek in iz njega narežemo majhne njoke ter jih kuhamo v slanem kropu. Ko priplavajo na površje in spet zavrejo, so kuhani. Odcedimo. Na oljčnem olju prepražimo na rezance narezan pršut in žajbljeve lističe, zalijemo s sladko smetano in dodamo njoke. Na hitro pokuhamo in primešamo na suho prepražene pinjole. Pred serviranjem žajblove liste odstranimo. OCVRTE BUČKE SESTAVINE: 1/2 kg bučk, 1 jajce, 1/2 dl mleka, 1 zvrhana žlica moke, sol PRIPRAVA: Bučke narežemo na tanke kolobarje. Iz drugih sestavin napravimo slano testo. Vanj pomakamo bučke in jih na olju zlato ocvremo. BUČKE S ČEBULO V OMAKI SESTAVINE: 1/2 kg bučk, 1 čebula, 1 žlica moker, 1dl vode, 2 žlici kisle smetane, sol, poper, peteršilj PRIPRAVA: Čebulo prepražimo na maščobi, dodamo moko in jo nekoliko porumenimo. V posodo damo še na koščke narezane bučke, začimbe in vodo, nazadnje pa še kislo smetano. BUČKE S ČESNOM V OMAKI SESTAVINE: 1/2 kg bučk, 5 strokov česna, 1 žlica moke, 1-2 dl mleka, 2 žlici kisle smetane, sol, poper PRIPRAVA: Na maščobi porumenimo moko, dodamo na koščke narezane bučke, začimbe, zalijemo in na koncu primešamo še kislo smetano. PIRE IZ BUČK SESTAVINE: 1/2 kg bučk, 1/2 kg krompirja 1 kisla smetana, sol, poper PRIPRAVA: Bučke olupimo, narežemo na koščke, skuhamo v slani vodi in odcedimo. Krompir olupimo, narežemo, skuhamo in odcedimo. Oboje skupaj pretlačimo, popopramo in zmešamo s kislo smetano. BUČKE NA NIŠKI NAČIN SESTAVINE: 6 lepih, srednje velikih paradižnikov, 2 čebuli, 6 bučk,, bazilika, pehtran, olje, sol, poper PRIPRAVA: Paradižnik olupimo in iztrebimo semenje, potem pa narežemo na drobne kocke. Čebulo nasekljamo, prav tako baziliko. Vse dušimo v dveh do treh žlicah olja, popopramo in osolimo, čez deset minut pa dodamo očiščene in na majhne kocke narezane bučke. Počasi dušimo pol ure in večkrat premešamo. Proti koncu odišavimo jed z nasekljanim pehtranom, če vam ta aroma prija. Drugače se pehtranu odrečemo. Ta mediteranska jed je imenitna priloga k mesu, lahko pa je tudi samostojna večerja. ZREZKI IZ BUČ Pol kilograma mladih bučk operemo in naribamo na ribežem za jabolka, srednje veliko čebulo pa drobno sesekljamo. Primešamo 10 dag moke, enako količino zelenjavnega sirovega namaza, dve jajci, žličko sesekljanega peteršilja, sol, poper in za noževo konico mlete kumine. Dobro pregnetemo in oblikujemo majhne zrezke ter jih spečemo v vročem olju. Ponudimo s tatarsko omako ali paradižnikovo solato. Samostojne jedi FRIKADELE IZ BUČK SESTAVINE: 1 čebula, 4 jedilne žlice bučnega olja, 13 dag ovsene kaše, 2oo ml vode, 250g bučnega mesa, 1/2 šopka peteršilja, 2 jajci, 1 ščepec soli, 1 ščepec popra, 1 ščepec naribanega muškatnega oreščka. PRIPRAVA: Čebulo drobno nasekljamo in jo v polovici jedilne žlice bučnega olja steklasto popražimo. Primešamo ovseno kašo in malo prepražimo. Prilijemo vodo in med mešanjem zavremo. Kaša naj vre v pokritem loncu 10 minut, nato naj se hladi in nabreka 1 uro. Bučo olupimo in drobno naribamo,dodamo sesekljan peteršilj, jajci in začimbe. Oblikujemo 12 frikadel in jih pečemo na vsaki strani 10 minut. Postrežemo. OCVRTE BUČKE SESTAVINE: 1 kg bučnega oplodja, 2 jajci, peteršilj, majaron, nariban sir, sol, moko, olje za cvrtje. PRIPRAVA: Očiščene in na kocke narezane bučke skuhamo v osoljeni vodi, nato jih odcedimo in pretlačimo z vilicami. Primešamo dve jajci, sesekljan peteršilj, malo majarona, nariban sir in sol. Premešamo z leseno kuhalnico. Zmes naj bo gosta, a ne trda. Testo zajemamo z žlico. Dajemo ga v ponev, v kateri smo segreli olje. Bučke cvremo, da zlato porumenijo z vseh strani. Ocvrte ponudimo z majonezo ali tatarsko omako. RIŽOTA IZ BUČK SESTAVINE: 50 dag bučnega mesa, srednje veliko čebulo, 25 dag riža, pol litra goveje juhe, začimbe. PRIPRAVA: Čebulo drobno sesekljamo in jo pražimo na treh žlicah olja, dokler ne postekleni. Nato dodamo riž in pražimo, dokler se riž ne začne napihovati. Takrat dodamo na kocke narezano bučo, zalijemo z juho, malo solimo ( juha je slana ) in damo v vročo pečico za pol ure oziroma kuhamo rižoto približno dvajset minut pri najnižji temperaturi. Posoda mora biti seveda pokrita. Večkrat rahlo premešamo. Rižoto ponudimo s parmezanom in solato kot samostojno jed, lahko pa zraven ponudimo tudi kos pečene ribe ali mesa. LAZANJE Z BUČKAMI SESTAVINE: ( za 6 oseb ) 1kg jajčevcev, 4 žlice soli. 8 žlic olivnega olja, 30g zeliščnega masla ali margarine, 500g narezanih bučk, 250 g nastrgane mozzarelle, 6oo ml paradižnikove omake, 6 pol kuhanih zelenih lazanij, 600 ml bešamelne omake,60 g sveže naribanega parmezana, 1 žlička posušenega origana, črni poper. PRIPRAVA: Jajčevce narežemo na tanke kolobarje. Zložimo jih v skledo in vsako plast posebej solimo, nato jih za 30 min. postavimo na stran. Splaknemo jih z mrzlo vodo in osušimo s papirnato brisačo. V veliki ponvi segrejemo 4 žlice olja. V zelo vroče olje damo pol narezanih jajčevcev in jih na zmernem olju pečemo 6 -7 minut, da postanejo rahlo zlato rumeni. Osušimo jih s papirnato brisačo. Na enak način spečemo še ostale jajčevce. V ponvi stopimo zeliščno maslo. Dodamo bučke in jih pečemo 5-6 minut, da postanejo zlato rumene. Pečene osušimo s papirnato brisačo V velik nepregorni pekač damo pol pečenih jajčevcev in bučk. Popramo in potresemo s polovico nastrgane mozzarelle. Polijemo s polovico omake in pokrijemo s 3 lazanjami. Dodamo ostanek jajčevcev in bučk. Popramo, potresemo z ostankom mozzarele in polijemo z omako. Vse skupaj pokrijemo z ostankom testenin. Lazanje polijemo z bešamelno omako. Potresemo jih s parmezanom in origanom. Pečemo na 220 C 30-35 minut. Takoj ponudimo. KRALJEVSKI KUSKUS SESTAVINE: 3 korenčki, 3 bučke, 350 g jedilne buče, 1,25 l sveže zelenjavne jušne osnove, 2 na pol prelomljeni cimetovi paličici, 2 žlički zmlete kumine, 1 žlička zmletega koriandra, ščepec žafrana, 2 žlici olivnega olja, lupinica in sok 1 limone, 2 žlici tekočega medu, 500 g kuhanega kuskusa, 60 g zmehčanega masla, 175 g rozin, sol, poper, svež koriander za okras. PRIPRAVA: Korenčke in bučke narežemo na 7 cm dolge koščke, ki jih prerežemo še po dolgem. Bučo obrežemo, semena zavržemo. Nato jo olupimo in narežemo na koščke enake velikosti kot korenje in bučke. V veliko kozico damo jušno osnovo, začimbe in korenje. Zavremo, s penovko posnamemo pene in prilijemo olivno olje. Kuhamo 15 minut. Dodamo lupinico in sok limone, nato pa še med, bučke in jedilno bučo. Solimo, popramo in kuhamo 10 minut. Medtem namočimo kuskus, ga predanemo v veliko z gazo obloženo cedilo in postavimo nad kozico z zelenjavo. Pokrijemo in kuhamo v sopari. Vmešamo maslo. Kuskus damo na pogret servirni krožnik. Zelenjavo odcedimo, jušno osnovo, limonino lupino in cimet prihranimo. Z zelenjavo obložimo kuskus. Na vrh damo rozine, nato pa vse skupaj prelijemo s 6 žlicami jušne osnove. Postavimo na toplo. Ostanek jušne osnove postavimo nazaj na ogenj in ga pustimo vreti 5 minut, da nekoliko povre. Jed okrasimo s koriandrom, zraven pa posebej ponudimo še omako. POLNJENE BUČKE SESTAVINE: Štiri bučke, 20 dag mletih puranovih prsi, 20 dag drobno narezanega bučnega mesa, 10 dag edamskega sira, 2 paradižnika, pol čebule, 2 stroka česna, 1 šopek drobnjaka, po ščepec suhega majarona in bazilike, poper, sol, oljčno olje, sveža paprika za okras. PRIPRAVA: Bučke zgoraj sploščimo in izdolbemo.Bučno meso drobno narežemo. Narezano čebulo popražimo na oljčnem olju, dodamo mlete puranove prsi, koščke bučnega mesa, začimbe ter nadaljujemo praženje, da voda izpari; na koncu dodamo sesekljan drobnjak in prej olupljena narezana paradižnika. Izdolbene bučke popečemo v pečici pri 200 C (približno 5 minut), ponev vzamemo iz pečice in bučke napolnimo s praženo mesno-zelenjavno maso ter vrnemo v pečico za nadaljnjih pet minut. Na koncu vsako bučko obložimo s sirom in okrasimo z rezinami paprike; ponev postavimo v pečico, da se sir razpusti. Polnjene bučke ponudimo tople z zeleno solato. NARASTEK IZ BUČ SESTAVINE: 1 kg bučk Preliv: 2 dl kisle smetane, 2 žlici moke, 2 jajci, 5 strokov česna, sol, poper, petršilj, PRIPRAVA: Bučke olupimo, narežemo na tanke kolobarje, posolimo in pečemo na olju da se zmehčajo. Medtem naredimo preliv. Iz beljakov napravimo sneg, ki ga primešamo drugim sestavinam. V plasteh izmenično nanašamo bučke in preliv. Pečemo pri 200 C 20 do 30 minut. BUČKE Z MASLOM SESTAVINE: 1/2 kg bučk, 3 žlice masla, sol PRIPRAVA: Bučke narežemo na kolobarje. Damo jih v posodo, v kateri smo razgreli nekaj masla. Medtem, ko se pečejo, jih obrnemo. Pečene bučke lahko potresemo z naribanim sirom. GRATINIRANE BUČKE SESTAVINE: 1 kg majhnih bučk, 2 stroka česna, 3 žlice oljčnega olja, 3 jajca, 10 dag nastrganega ementalca, 1 kozarček kisle smetane, 1 in 1/2 čajne žličke soli, sveže zmlet poper,1 žlico rožmarinovih lističev, 1 žlico šetraja, oluščena sončnična semena PRIPRAVA: Bučke operemo, jim odrežemo konce, jih grobo nastrgamo, stresemo na kuhinjsko krpo, jih zavijemo in iztisnemo vso tekočino. Zdrobimo 2 stroka česna, zmešamo z oljčnim oljem in vmešamo med bučke. 3 jajca stepemo z nastrganim ementalcem, kislo smetano, dodamo sol, poper, rožmarin in šetraj. Zmes premešamo in zvrnemo v pomaščen ognja varen pekač, potresemo s sončničnimi semeni in postavimo na rešetko v vročo pečico. Pečemo približno 30 minut pri 200 C. BUČKE Z JAJCI SESTAVINE: 1/2 kg bučk, 1 čebula, 1 dl kisle smetane, 2 jajci, sol, poper, peteršilj PRIPRAVA: Na olju prepražimo čebulo, dodamo na liste narezane bučke in jih pražimo, dokler se ne zmehčajo. Posolimo in zalijemo s kislo smetano, ki smo jo razžvrkljali z jajci in začimbami. Zapečemo z obeh strani. BUČKE Z ORIGANOM SESTAVINE: 1 kg majhnih bučk, 2 žlici olja in 1 žlico masla, 2 - 3 stroke česna, sol, poper, 1 žličko sesekljanega origana, rezine limone PRIPRAVA: Operemo bučke, jim porežemo peclje in neolupljene narežemo na rezine. Stresemo jih na vročo maščobo in jih dušimo približno 10 minut. Nanje stisnemo česen,, jih začinimo in ponovno dušimo približno 5 minut. Na koncu potresemo bučke z origanom in jih ponudimo obložene z opranimi rezinami limone. BUČKE S SARDINAMI SESTAVINE: 12 majhnih bučk, nekaj listov solate, 2 - 3 konzerve sardin v olju, majoneza PRIPRAVA: Neolupljenim bučkam odrežemo konice in jih operemo. Po dolgem jih prerežemo na dve polovici in izpraskamo meso ž žličko. Potem jih kakšnih 10 minut blanširamo v slanem kropu. Ko posteklenijo in malce potemnijo, jih previdno poberemo iz vode, odcedimo in pustimo, da se ohladijo. Z opranimi solatnimi listi lepo obložimo pladenj in nanj naložimo bučke. Olje odcedimo s sardin in položimo v vsako bučko po eno ribico. Vse previdno prelijemo z majonezo. Predjed je okusna in lahka, primerna je tudi za kosilo ali poletno večerjo. PICA IZ BUČK SESTAVINE: Za testo: 1 kg moke, 2 jajci, sol, olje, sladkor, kvas Za nadev: 20 dag paradižnikove mezge oz. pelatov, 2 mladi bučki ( katere smo narezali, dodali sol olje, origano in dobro sesekljano čebulo ), nariban sir, sol, poper, olje PRIPRAVA: Najprej napravimo testo tako, da vse sestavine med seboj zmešamo in pustimo testo, da vzhaja. Ko je vzhajano ga razvaljamo na pekač. Nanj damo najprej mezgo, bučni nadev, sir, sol, poper in origano. Pečemo pri 180 C, dobrih 20 minut. Sladice in solate BUČNI ŠTRUKLJI SESTAVINE: 50 dag moke, 5 dag sladkorja, 5 dag masla, 2 jajci, 3 dag kvasa, sol, naribana limonina lupina, žlica ruma,malo vode, olje za mazanje hlebčkov. NADEV: 1,5 kg mladih bučk, 5 dag margarine, 1 dl kisle smetane, 10 dag ocvirkov, 5 žlic drobtin, sol, poper, muškatni orešek. PRIPRAVA: Bučke narežemo na tanke kolobarje. Na margarini popražimo ocvirke in dodamo bučke; v pokriti posodi dušimo do mehkega. Na koncu dodamo nariban muškatni orešek, smetano, popramo, solimo in vmešamo drobtine. Zamesimo kvašeno testo; hlebčke razvaljamo in namažemo z nadevom, zavijemo v prtiček, zavitek prevežemo z vrvico in kuhamo 15 minut. Postrežemo kot samostojno jed s solato ali kot prilogo k mesu. BUČNE PALAČINKE SESTAVINE: 10 dag polnovredne pšenične moke, 2 jajčna rumenjaka, 1/8 l mleka,sol, muškatni orešek, olje za pečenje, 1/4 l sladke smetane. NADEV: 10 dag bučnega pireja, 10 dag skute, cimet ali svež ingver, sladkorja po okusu; 1 žlica sadnega likerja, zmleta bučna jedrca. PRIPRAVA: Bučnemu pireju dodamo cimet ali sveže nariban ingver ter sladkorja po želji. V skuto vlijemo liker, jo dodamo zmesi in gladko razmešamo.Pečene palačinke namažemo s pripravljenim nadevom in zvijemo; obložimo jih s stepeno sladko smetano in posujemo z zmletimi bučnimi jedrci. BUČNA MARMELADA SESTAVINE: 500g bučnega mesa, 500g želirnega sladkorja, 1 ščepec mletega ingverja, 1 ščepec cimeta, sok 1 limone. PRIPRAVA: Bučo razpolovimo, olupimo in z žlico odstranimo peške skupaj z mehko notranjščino. Odtehtamo 500 g bučnega mesa in narežemo v majhne kocke. Bučno meso zmešamo z želirnim sladkorjem, ingverjem, cimetom in limoninim sokom in pustimo namakati 1 - 2 uri. Potem zmes na majhni vročini počasi zavremo. Preden jo zlijemo v kozarce za vlaganje, mora masa 5 minut klokotajoče vreti. BUČKE V SOLATI SESTAVINE: 1 kg bučk, 2 žlici majoneze, 1 žlica gorčice, 5 strokov česna, olje, kis, poper, peteršilj, sol PRIPRAVA: Bučke olupimo, narežemo na kocke in skuhamo v slanem kropu, 1 dl odcejene vode shranimo za preliv. Vse sestavine zmešamo, prelijemo z odcejeno vodo in pustimo stati nekaj časa, da se ohladi. SVEŽA SOLATA IZ BUČK SESTAVINE: 30 dag čvrstega bučnega mesa, 15 dag drobno narezane mlade kolerabice in rdečih redkvic, 1 vejica sesekljanega peteršilja, 2 spomladanski čebuli, narezani na obročke, 3 dag bučnih jedrc, 2 žlici kisle smetane, 1 žlica bučnega olja, sok pol limone, svež koprc, sol in poper. PRIPRAVA: Na koščke narezano bučno meso zmešamo z vsemi sestavinami in pustimo stati 10 min. Potresemo s sesekljanim koprcem. O-O

23. jul 2007 12:28

ežoj špagetarica razpade v špagete. Male in velike buče. Poskusi takole neolupljeno bučo parkrat prebodi z nožem vsaj tja do sredine in jo daj kuhat za kakih 20 min. Potem pa prereži in izdolbi semena. LP juhica

25. jul 2007 10:35

Bučke jaz nekaj naribam za polpete, nekaj narežem na kolobarčke za omake, pa nekaj na kockice za v juhe, rižote...pa v skrinjo z njimi. Pakiram jih v vrečke toliko, da jih je za eno kosilo. Pozimi kar prav pridejo. LP, Pija. Pingvin

25. jul 2007 12:15

te bučke, one bučke... spet neke drugačne bučke... jaz sem že čisto zmedena :) kakšne vrste so pa te "navadne" bučke, ki so temno zelene in jih prodajajo v skoraj vsaki trgovini in jih imam tudi jaz na vrtu? mi jim rečemo samo bučke saj mogoče je neumno vprašanje, ampak imajo mogoče tudi te bučke kakšno posebni ime? lp, ninky

25. jul 2007 12:29

Cukini so najpogostejše bučke na trgovinskih policah. ati zlati