Zaposlitev

13. dec 2007 15:09

Moycaa je napisal/a:

Ali je res od razgovora naprej vse subjektivno, oz. koliko si simpatičen morebitnim delodajalcem? Hvala! Moycaa

Se najbolj je vazno, koga poznas, vsaj take so moje izkusnje (tudi iz Italije). Moycaa in Sy, veliko srece. (jaz tudi iscem) Jerneja USA

13. dec 2007 17:15

Jerneja, enako!

13. dec 2007 23:51

S strani delodajalca gledano, je poznanstvo ključnega pomena samo zaradi tega, da zaposliš res dobro osebo. Tukaj ne mislim poznanstvo kot privilegij, temveč se delodajalec pozanima o kandidatovi zanesljivosti, poštenosti, samostojnosti, redoljubnosti... take in podobne stvari zanimajo delodajalce. Zaradi tega pač raje zaposlijo osebe, ki jih že dalj časa poznajo, da ne dobijo mačka v žaklju. V današnjih časih veze pri zaposlovanju ne pomenijo skoraj ničesar drugega, kot le to, da človek zaposli zaupanja vredno in sposobno osebo. Kaj mi pomaga zaposliti nekoga, ki ga dobro poznam, če pa vem, da je delomrznež ali pa površnež. Najbolj pomemben pa je vedno prvi vtis. Da že v prostor, kjer imaš razgovor, vstopiš samozavestno in z nasmeškom na ustnicah. seherezada

14. dec 2007 7:08

Se popolnoma strinjam z Vendelino. Nabildaj se z energijo, bodi urejena na celi črti in lepo od vrat do vret. Ni hudič, da se ne bi kaj našlo. Samo ne pričakovati, da že pri prvih vratih. Če boš odločna in samozavestna, se bo kar naenkrat zgodilo. Sigurno! Kyara

29. okt 2008 12:19

Pozdravljene. Zasledila sem razpis za delo v OBI-ju. To podjetje poznam zelo zelo malo. Morda ga katera izmed vas pozna bolje (z vidika zaposlenih - zadovoljstvo, plača, delovni pogoji). Hvala vam za odgovore in čim lepše preživite te deževne dni. ERIKA K.

30. okt 2008 9:26

Živimo v ortodoksem kapitalizmu.Takemu kateri se je v Evropi dogajal 50 let nazaj ali pa marsikje še to ne. Marsikje ,,Nagrajevanje pridnih,, danes ne pomeni veliko. Parola ,,Zadrži dobrega delavca,, tudi ne. Ker je na trgu velike delovne sile si lahko marsikdo privošči menjavanje kadra kar tako. Nizki dohodki za novo zaposlene! Ko novo zaposleni ugotovi, da preveč dela za premajhen denar, da je manj vreden kot roža v podjetju, odide. Tako pride novi in vsi imajo začetniške plače. Delodajalec bogati, zaposleni pa naj bi bili veseli da imajo sploh službo. Z delodajalci je danes težko. Predvsem v manjših firmah, ki temeljijo na poznastvu in zaupanju. Pri nas iščemo že tri mesece primernega kandidata. Ker je specifičen poklic, ga direktor nikakor ne more izbrati. Pravi da se ne more odločiti kaj bi storil. Ker je kolega našel službo drugje in delata s kolegico v teamu je pomebno, da se dva ki vsak dan sodelujeta dobro razumeta.Znanje ki ga mora prinesti s seboj naj bi bilo pomembno, vendar se da vse s vztrajnostjo tudi priučiti.Tako ne išče specifične izobrazbe vendar nekoga, ki ga kdo od nas pozna, da mu bo lahko z lahkoto zaupal. I n tako se še vedeno ni nič zgodilo, Kolegica živi v agoniji in se boji da bo na koncu delala sama z prilagojenim urnikom. V marsikateri firmi delodajalci pričakujejo od novo zaposlenih preveč za premajho plačo, jim ne zaupajo, zato raje vzamejo nekoga ki ga kdo pozna, četudi se kasneje izkaže da ni bil prav dobra izbira. Se mi pa zdi, da je to v manjših firmah in primestjih še bolj izrazito. Vedno mora biti človek na preži , če se ti ponudi boljša prilika službo zamenjaš. Pravijo da bi vsak moral zamenjati delovno mesto na cca 5 let. Življenje ti ponudi novi iziv, naučiš se marsikaj novega in osebnostno zrasteš. barbyslo

30. okt 2008 9:30

Pa dodajte vejice in zamenjate nepravilne črke...Ne vem kje mam očala.... se opravičujem. barbyslo

5. nov 2008 11:46

No, da vam povem... Jaz sem bila na zavodu za zaposlovanje celih 20 dni in že sem dobila službo. Seveda moja stopnja ni višja od pete (5), ker še nisem diplomirala. Na fakulteti imam za opraviti še en izpit in zagovor diplomske naloge. Ker sem se prijavila na zavod kot brezposelna oseba, sem morala začeti aktivno iskati delo in pisati prošnje. Kolikor prošenj sem napisala, toliko je bilo povabilov na razgovor. Ker sem imela v enem tednu toliko razgovorov sem se morala odločiti katero službo bom izbrala. No, sedaj sem pomočnica vzgojiteljice v vrtcu. Se mi zdi, da je najbolj pomembno kako je napisana prošnja za razpisano delovno mesto in življenjepis (CV). Oboje mora biti kratko in jedernato. Primer dobre prošnje: http://www.center-zorim.net/upload/Prijava_Anit Primer dobrega življenjepisa: http://www.center-zorim.net/upload/ZIVLJENJEPIS Ko pa te bodo poklicali na razgovor, kar samozavestno kolikor se da Želim ti veliko sreče pri iskanju zaposlitve in mnogo uspehov pri delu! P.S.: Sporoči, ko dobiš službo! Srečno! BiBaBuBa

9. nov 2008 15:54

Mene pa zanima kako pridete do kadrovnikov v določenem podjetju - zanima me predvsem za večja podjetja. Ali pridete do vratarjev in rečete da bi radi govorili z kadrovnikom, se dogovorite z njimi po telefonu - ali obstaja kakšen drug sistem. Ker pri vseh teh podjetji ki zdaj že imajo vratarje, predvsem pa take sisteme ki ti onemogočajo gibanje po stavbi brez kartice ki ti odpira vrata, se mi to zdi že težko. marusa 2

9. nov 2008 17:27

No, pa da še jaz povem svojo zgodbo. Imam IV. (!!!) stopnjo formalne izobrazbe. Dolgo sem delala v skladišču kot komisionarka in imela v glavi blokado, da kajveč pa s svojo izobrazbo itakne morem, razen iti za prodajalko (to je tudi moja formalna izobrazba). Pred šestimi leti mi je končno bilo dovolj garanja za minimalno plačo in sem se odločila, da je potrebno iti naprej v življenju. Zaposlila sem se na zavarovalnici, kot zastopnica. To je bil precejšen skok, ogromno učenja, študija, seminarjev in odobnega, plača pa - kakor si jo zaslužiš. Po enem letu sem imela dovolj "prostituiranja" in mesečnega seštevanja sklenjenih zavarovanj, preračunavanja provizije in posledično plače. Ampak imela sem boljše izhodišče za iskanje nove službe; formalna izobrazba sicer še vedno precej "na podnu", izkušnje in znanje pa so bili nekaj vredni. Zaposlila sem se v agenciji za zavarovalno zastopanje, imela sem zgolj pisarniško delo, plačo boljšo, bila sem vodja pisarne. Štiri leta sem mislila, da je to največ, kar lahko s svojo izobrazbo dosežem. Letos poleti mi je v glavi naredil "klik" in odločila sem se, da bi pač rada še malo višjo plačo (dosedaj cca. 800€ netto). Pripravljam se da grem naprej v šolo, ampak to pač stane in si tega zaenkrat ne morem privoščiti. Kljub temu sem se začela prijavljati na oglase, napisala življenjepis in ga pošiljala tudi tja, kjer nisem izpolnjevala pogojev po izobrazbi. Četrta firma, v katero sem poslala življenjepis, me je povabila na razgovor, potem še na drugi razgovor, ki je trajal uro in pol in potekal v celoti v angleščini. Tri dni po drugem razgovoru sem bila povabljena na podpis pogodbe in 1.1.2008 začnem delati pri njih za 1.100€ netto. Še vedno planiram iti v šolo, ki si jo bom sedaj pač lažje plačala in nočem reči, da šola ni pomembna. Ampak za božjo voljo, ne bodimo tako omejeni in prepričani, da je formalna izobrazba vse. Izkušnje, znanje, tečaji, seminarji tudi nekaj pomenijo! Ne javljajte se le na oglase, ki za pogoj postavljajo stopnjo izobrazbe ki jo imate. Včasih delodajalec rad vzame tudi koga, ki ima nižjo stopnjo, ima pa izkušnje, splošno razgledanost in pripravljenost na učenje. Jaz sem se prepričala, da to drži (v razpisu za delovno mesto, ki ga bom zasedla 1.1.2008, je bila zahtevana VI. stopnja izobrazbe). Issi