18. jul 2007 11:21
Podjetje ni dolžno odgovoriti na vloge, ki jih pošljejo kandidati, če ni razpisa. Nenazadnje je to dodatno delo in dodatni stroški.
Prvenstveno se pokriva potreba po kadru iz interne ponudbe. Zakon določa tudi izjeme, pri katerih ni razpisa npr. štipendisti, invalidi.
Vsako prosto delovno mesto pa je treba "najaviti" s posebnim obrazcem na Zavodu za zaposlovanje. Tam delodajalec vpiše, ali potrebuje pomoč zavoda pri iskanju. Če jo želi, Zavod pošlje določeno število kandidatov oz. ti kanidati pošljejo vloge. Običajno ne potrebujejo pomoči, ker je kandidat že znan.
Iz osebnih izkušenj je zelo naporno, če ni prostih delovnih mest, pa nenehano zvoni telefon, prihajajo ljudje na razgovor ( ne morete si niti predstavljati, kako težko je reči, da ni možnosti zaposlitve kar osebno).To pomeni, da kadrovski delavci trošijo čas za posle, ki niso predvideni, za redno delo pa zmanjka časa.
Poznam filozofijo raznih svetovalnih organizacij, ki je včasih skregana z zdravo pametjo, običajno pa z načinom kadrovanja.
Pred dvema letoma sem sodelovala pri usposabljanju iskalcev zaposlitve, ki so imeli v poprečju najmanj VI. stopnjo. Pupe, ki so vodile seminar ,sploh niso imele pojme o realnih razmerah v podjetjih. Odigrali smo tudi nekaj razgovorov. Značilno je bilo to, da so vsi kandidati na koncu dobili službo. Opazila sem izrazit razkorak med realnostjo in pričakovanji.
Pogovarjala sem se z udeleženci in imam z večino še občasne stike. Niso bili najmlajši. Največji problem pa je bil v neustrezni izobrazbi. Večini od njih bi že pred študijem odsvetovala smer, kjer že 15 leta nazaj , pri mnogih pa celo več, ni bilo nobene zaposlitvene možnosti. Brezposelnost je odraz tudi neodgovornega izobraževanja, ki producira : teologe, prometne inženirje, poslovne sekretarke, trgovinske poslovodje. Iz brezposelnosti se je na teh delovnih mestih težko prebiti do spodobne in ustrezne službe, ker jih preprosto ni.
Vsi smo ugotavljali, da se večina zaposlitev dobi po zvezah in ne na podlagi razpisov. Srečnih naključij je izjemno malo.
Vsak nasvet za iskanje službje je po mojem mnenju treba prilagoditi osebnim okoliščinam ( izobrazba, poklic in pričakovanja). Vse ostalo je streljanje na slepo.
Na račun pomoči pri iskanju zaposlitve zasebna podjetja, ki niso (???) profitbilna služijo velikanske denarje. Tu bi imela korupcijska komisija kar nekaj dela, mi lahko verjamete.
Vaja, s katero so na tej delavnici pridobili veščino za iskanje zaposlitve je bila na primer : vživeti se je bilo treba v svoj par čevljev in nato v prvi osebi pripovedovati, kaj so ti čevlji doživeli in kaj so občutili.
Te delavnice nimajo nadzora, brezposelni so kaznovani, če jih ne obiskujejo, pritožujejo se tudi ne, ker so pač ranljiva skupina, svetovalke na zavodu pa v statistiko napišejo , da so intenzivno delali z brezposelnimi.Kot zanimivost: ob udeležebi na taki delavnici brezposelne izbrišejo iz evidence brezposelnih, in jih predstavijo v neko drugo evidenco, kjer niso več brezposelni.
Moje stališče glede možnosti zaposlitve: če je luna prava, gre nit kar sama v šivankino uho.
Luna ponazarja primern okoliščine.
Vsem, ki iščejo službo želim, da se jim pričakovanja izpolnijo.
F r i n a