Pecivo za na pot

večina ljudi se poleti odpravlja na morje oz. na kakšno drugo daljše potovanje z avtom, ladjo........

mi osebno med potjo radi kaj prigriznemo, zato me zanima, kakšno pecivo (lahko tudi slano) bi lahko vzeli s sabo (kakšna čokoladna stvar zaradi "topljivosti" verjetno ne pride v poštev)?

zelo bi bilo dobro, da se da stvar pripraviti že kakšen dan, dva prej, saj imamo na dan odhoda več dela z drugimi stvarmi :D

fleur

11. jul 2007 23:57

Kaj pa mini pizze(recept je v bazi)? So dosti boljše šele drugi dan po pečenju, lahko pa jih narediš tudi s sladkimi nadevi, npr. marmelada, lešniki, orehi,...pa še kaj bi se našlo. Pa dober tek blažkaa

12. jul 2007 5:59

Poskusi z domacim prijateljem - recepti so v bazi. Lahko jih speces vec dni prej, pa se zelo obstojno je. Jaz ponavadi specem tudi skalice in namesto rozin dodam koscke cokolade. limonca26

12. jul 2007 8:22

Kaj pa kakšni mafini? Saj ni treba, da so čokoladni, da se čokolada ne stopi. Jelenckova

12. jul 2007 8:22

Potovalna sladica št. 1 so bile, ostajajo in bodo lešnikove napolitanke. Pa zraven malo banane. To za večino ljudi naredi totalni proustovski občutek (v smislu, to je okus spomina na potovanje na počitnice). Jaz v vsakodnevnem življenju zelo redko jem napolitanke. Ne poznam pa nikogar, ki jih na potovanju ne je. Vendelina jr.

12. jul 2007 8:49

res je muffini, napolitanke, ... to je najboljša rešitev. nektarina

12. jul 2007 9:41

Kaj slanega so dobri rogljički naplolnjeni s sirom ali s šunko ali z obojim ali pa prazni pa posipani s semeni ali sirom, pa frcokle priporočam, so full dobre madronsica

12. jul 2007 10:26

Jaz to rešim preprosto - kupim slane palčke in preste, čips, napolitanke, zraven pa jabolka in banane - če že gremo na kakšno daljšo pot. Ampak tiste štiri ure od MB do Pule pa ne  jemljemo ničesar s sabo, so črplake na poti pa se kupi, če se že kdo česa spomni. Sem namreč tip, ki tik pred potjo niti ne pomisli, da bi še kaj pekel za zraven, preveč komot za kaj takega.

In še danes občudujem tiste, ki so pohali piške in kuhali jajca pa zavijali kisle kumarice  za na pot, dolgo 500 kilometrov. je pa res, da smo včasih za 500 km potrebovali en dan, pa tudi ponudbe okoli cest ni bilo toliko kot danes.

 

Zato imamo, kot sem rekla, vedno s sabo le slane palčke in čips pa malo sadja, le vode in  kokte ali pepsija v avtu nikdar ne manjka. Vsega drugega je ob poti ali na ladji ali na letališčih več kot dovolj. Mamamia

mamamia

12. jul 2007 11:15

hvala za vse ideje......sam muffini me malo begajo.......a niso ful suhi kakšn dan pozneje? (meni osebno so najbolši takoj po peki, ko so še malo topli....ravno v prvih dveh urah se jih pri nas največ poje..tisti, ki paostanejo pa se še nekaj dni "valajo" na krožniku pa se jih noben ne dotakne :S) fleur

12. jul 2007 11:28

Treba jih je v kakšno posodico dat, meni niso še nikoli suhi ratali, je pa res, da nikoli ne dočakajo 3. dneva, drugi dan že zjutraj nobenega ni. Jelenckova

12. jul 2007 11:38

Darling, smisel potovanja je tudi v tem, da se pleme nauči, da če je lačno, bo pojedlo tisto, kar je na voljo. Če tega ne bo pojedlo, potem evidentno ni dovolj lačno. Jesti kadar nisi lačen pa itak ni zdravo. Skratka, če so mafini suhi (če jih delaš po tistem osnovnem receptu, moka, pecilni prašek, pa še kakšna prašnata zadeva in na to eno jajce - potem so verjetno res), jih bo pleme pojedlo, ko bo dovolj lačno (in zraven pilo malo tekočega jogurta). Pojedlo bo tudi suhe žemlje dva dni kasneje - samo svežih ni treba prinesti. Smisel potovanja je tudi v tem, da mama uživa na potovanju. To se mora mama naučiti in v nadaljevanju to naučiti svoje pleme. Ni mama univerzalni hotel, restavracija in lekarna, ki bo skakala od enega do drugega, kadarkoli bo odprl usta, zraven bo pa pleme še malo kritiziralo. Tole iz prejšnjega odstavka me je zelo zgodaj naučila moja mama. Sem ji neskončno hvaležna za lekcijo. Vendelina jr.