14. apr 2008 15:13
Naš maček je postal legenda, ko je s tujih vrtov prinesel neko poletje sedem voluharjev, ki sem si jih takrat tudi temeljito ogledala. Prav posebej dleto, s katerim ruši korenine.
Kako leto kasneje se pri naši vrtni uti pojavila luknja, v kateri je imela mladiče podlasice, ki je bila videna ob jutranjem hladu in ponoči, ko je naredila rusvaj po salonitkah in nato počivala na strešnem oknu. Oba z mačkom sva skoraj znorela od hrupa, slišati je bilo kot divja jaga, kot bi s palico brrrr po saolniti sem in tja.
Naše Lise, kot smo poimenovali podlasico, že nekaj let ni nihče videl. Maček ne reče nič, je pa znano, da sta se drug drugemu umikala.
Po prepričanju preprostega ljudstva je podlasica uničila zalego voluharja.
Nekje smo prebrali, da je vredno pripraviti gomilo kamenja, kjer lahko udobno živi kaka podlasica, ki uničuje škodljivce.
Naš maček, ki mu je 14 let je sicer še res vitalen, pa upamo, da mu dletašev ne bo treba več loviti. Pripravljeni imamo solarni odganjalec, da mu zagotovimo mirno penzijo.
Ežoj, imam posnetek, z enako mišolovko, v moji je pa 5 miši. In en maček izven mišolovke, ki je bil tja postavljen samo za fotografiranje, ker smo se bali, da bo vse te živali, ki so se znašli iz oči v oči, od adrenlina izdalo srce. Zanesljivo naši modeli niso končali na svobodi, beri, na sosedovi njivi. Kaka je bila njih usoda, pa odgovornih nisem vprašala. Še mladoletni maček je moral stran od svoje najljubše TV postaje in se je drl ko jesihar, ko sem ga nesla stran.
F r i n a