8. jul 2007 13:01
Mene se po nekaj dneh službe poslali na uvajalni semninar. Že pred skoraj 30 leti so nam povedali, kako je primerno oblačenje za naše delo. Nič kavbojk, nič žensk v hlačah, minimun nakita. Spominjam se ilustracije, na kateri je bila prsata gospa z oblinim nakitom. To ni bila zapoved, ampak priporočilo. Že takrat so z video kamero in videorekorderjem snemali naše vaje, da smo odstranili napake.
Nekaj kasneje sem se zaposlila v elitnem oddelku nekega podjetja. Tam je bilo zapovedano, da moški nosijo kravate, prepovedan jeans, ženske v hlačah in se je točno vedelo, kako je primerno oblačilo. Seveda je bila razlika med referenti in vodji. Za kršitev ni bilo kazni, samo ne vem, vsi smo se tega držali.
Tak način oblačenja preide v navadoi. Seveda je bilo težko, z začetniško plačo. Reševalo me je dejstvo, da sem sama šivala.
Še vedno trdim, da je odvisno od službe, kako so delavci oblečeni. Bančna uslužbenka je oblečena drugače kot natakarica. Prva naj bi vzbujala zaupanje, druga pa naj bi vzpodbujala porabo.
Pred leti me je znanka odplejala nekam v koroške hribe, kjer je imela bife. Potrebno je bilo urediti pogodbo o zaposlitvi z delavko, ki še ni bila polnoletna.
Nekaj časa sem sedela v kotu tega kao bara in opazovala dogajanje. Tistega dne je prosila natakarica za dovoljenje, da sme obleči kratke hlače. Zunaj je bilo mrzlo, da je pokalo. Tako je stregla oblečena v črn puli, črne nogavice, visoke škornje in oprijete kratke hlače. Po moji oceni je imela za tako oblačenje predebele noge, kar pa očitno n motilo gostov.
Gostje so bili tiste sorte slovenski fantje, zaradi katerih umira podeželje. Zaposleni v dolini, v fabriki ,so poleti delali na kmetiji, pod večer pa viseli v eni izmed gostiln, ki so stalnica na podeželju. Če ga niso cukali kar sami, nekje v svoji samoti. Običajno vozijo stare, pošrafane golfe, nekateri so, tam, bogu za hrbtom, brez registracije. Premožni pa se izkazujejo s terenci.
Gostje so sedeli za točilno mizo in vsakič, ko je omenjena deklica segla v zaboj v kotu po novem pivu, so se na svojih sedežih nalahno privzdignili. Kot v risanki so vselej vsi hkrati pogledali v isto smer, nato pa v dušku spili svoje pošteno plačano pivo ,do dna. Dokler jih (bojda) niso pometli zaradi zapiranja iz gostilne. Deklica se je spogledljivo smejala, blagajna pa je zvenela. Vsake toliko je segla na pult in ga pobrisala. Bi skoraj prisegla, da so tekle sline po pultu.
Nisem verjela svojim očem, da je sredi ledeno mrzle zime mogoče biti tako zelo žejen. Kar s težavo sem obvladovala izbruh smeha, saj so bile nekatere situacije na moč smešne. Znanka mi je povedala, da se je z zaposlitvijo omenjene deklice promet bistveno povečal. To dokazuje, da ima vsak način oblačenja poslovne namene svojo utemeljitev. Tudi nogavice, ki jih je res težko nositi v neklimatiziranih prostorih.
F r i n a