15. jun 2007 9:32
Darling, v mojih časih je bila praksa, da dobiš od vsakega člana komisije max 3 vprašanja, kar naj bi skupaj zneslo 9 vprašanj. Jaz sem jih dobila več kot 15 - bila edina tisti dan, zunaj je deževalo, gospodje so imeli čas... Mene je nekje pri 12 začela stvar zabavati in sem rekla, da ni problema, da me naj kar še sprašujejo.... Hočem reči, če je človek kdaj nabildan z znanjem, je na diplomi. Najprej zaprosiš, da ti postavijo vsa vprašanja, si vzameš čas za koncipiranje odgovorov in nekatere odgovore lahko tudi združiš. Potem itak sledijo podvprašanja - tako sem jaz prišla do veliko vprašanj. Ampak sploh ni važno, koliko je vprašanj. Trik je v tem, da si strukturiraš bazo za vse odgovore in potem jo ponavljaš na vse možne načine. Lahko tudi z metodo negacije. Npr: jaz sem na dodiplomcu na enem izpitu kar obvladala Hegla, medtem ko sem znala Kanta za eno spoznanje manj dobro. Jasno, vprašana sem bila Kanta. In začela divje samozavestno:"Kant je, za razliko od Hegla, ki je zavest obravnaval kot stopnjo razvoja duha (in potem še nekaj Heglovskih stavkov), obravnaval analitični in sintetični um....In tako dalje, na en stavek o Kantu, tri o Heglu...upam, da razumeš. Vse, kar ti od vprašanj ne ustreza, vse se odgovarja tako, da z negacijo še enkrat ponoviš tisto, kar znaš. Tako se preverjeno dobivajo desetke. Vsaj jaz sem jih.
Vendelina jr.
jade
