13. jun 2007 22:37
Nasha, nič ne rečem, da tam ni dobro razgibavanje, verjamem da je, problem je bil, da mami po operaciji ni mogla narediti več kot tri korake, bila je brez moči, po dveh dnevih ni več dvignila roke. Ker sama ni mogla delati vaj, so kričali nanjo, da če ne bo delala vaj, naj potem umre. Ampak nekaj je, če ne moreš, nekaj je če nočeš. Da pa ni mogla sem kasneje izvedela da so bila kriva pomirjevala in uspavala. Pogovarjala sem se nato še s sestro (samo ena mi je upala to potrditi), pogovarjala sem se kasneje z njenim zdravnikom v toplicah, ki mi je tudi povedal za pomirjevala (do takrat sem vedela za uspavala). Ko sem sestro klicala in jo v prašala, zakaj je dobivala uspavala, so rekli da pač ne vejo. Da pač so ji dajali, da so mislili, da pač starejši ne morejo večinoma spat. Z direktorjem klinike pa sem komunicirala preko pisem. In ni mi dal odgovora na tablete. Niti z eno besedo ni omenil tega, čeprav sem ga ponovno pozvala. 3. strani dolgo pismo je vsebovala samo to, da je bila depresivna. Zakaj! Zato ker je bila pod vplivom tablet. In jaz na žalost sem mislila na začetku, da je res mogoče padla v nekakšno depresijo, ker ne more takoj hoditi, čeprav sem vedela, da ona ni bila nikoli taka, bila je optimističa ob še tako hudih stvareh.
Krivim jih samo za to, da so bili krivi stanja, ki so ga povzročili s tableti. Moja mami je doma vsak dan telovadila zjutraj po pol ure, to se je navadila pred 3. leti, ko si je zlomila kolk, tako da ji to ni delalo problemov. Z velikim veseljem se je odpravila na operacijo, saj je vedela, da bo spet lahko hodila brez bolečin. Toliko malenkosti je bilo, da jih težko pišem, kot npr., da so napisali, da je prišla k njim na vozičku - nepokretna. Ko sem to videla v njeni kartoteki sem jih vprašala, zakaj so to napisali, saj sami vedo, da sem zaradi tega, ker je pač od parkirišča do oddelka za njo pomenilo kar hude bolečine, na oddelku vzela voziček. Pač lečeči zdravnik je tako napisal, to je bil odgovor.Zraven sem bila, ko je bila sprejeta, ko sem jim povedala, da sama skrbi ves čas zase, da doma hodi ob pomoči bergel, kar so tudi zapisali. Dobro so tudi vedeli, da je pred operacijo še tri dni hodila s pomočjo bergel sama na WC, torej ni bila nepokretna. Sestra mi je rekla, da je bila vse tri dni zelo vesela, veliko se je hecala z njimi, saj je pač takšna bila. Rekla mi je tudi, da se pač ne morejo z vsakim posameznikom ukvarjat več kot je to normalno. Da so ljudje pač pri njih številke za nekatere sestre in zdravnike. In to me je zabolelo. Nasha še veliko je bilo malih stvari, ki so komaj sedaj povezane v celoto. Na začetku sem bila pač pod vplivom, da sem izgubila mamo, sedaj pa gledam z drugimi očmi, bolj trezno, vendar žal mi je, resnično se niso potrudili kot bi se morali. Pa čeprav so mi kasneje znanci, prijatelji, naključni spraševali, ali sem nesla kaj sestram, zdravnikom, strežnicam. Sem... pa ni pomagalo. Ko sem pred kratkim od nekoga izvedela, da je on nesel oz. je prišel kar k zdravniku montirat klimo domov, da so se bolj potrudili, mi je postalo slabo. Vendar... tudi sama sem nesla dol dragocenost, ker drugače so jo hoteli dati po 8. dneh domov, komaj takrat sem dobila zagotovilo,da jo ne bodo dali domov, še isti dan, preden sem šla dol, so mi po telefonu rekli, da gre domov, naslednji dan je bilo drugače.
In če ne bi vedela, kako se lahko s takimi dela, ko sem videla, kako se je zdravnik zavzel zanjo v toplicah, mogoče ne bi vedela, kako se vsej stvari streže. Pokazali so mi gnojne rane pod pazduho, ker jo niso umivali, povedal mi je, da dobijo paciente iz bolnice čisto zaprte, da jih sploh ne zanimajo te stvari. Velikokrat mislijo, da so jih pripeljali na okrevanje po kapi in ne po operaciji kolena, kolka in na koncu ugotovijo, da so polni tablet. V toplicah so se tako trudili z njo, vsak dan jo razgibavali, jo postavljali na noge, z njo hodili, vendar bilo je prepozno, v njej je že tlela pljučnica. .... Še bi lahko pisala. Vendar, meni je pomagalo, da sem izbruhala ponovno to ven. Kot sem rekla, naj pomaga še komu, da se bo boril za svoje pravice. Naj se ne nauči na mojih napakah, ne na svojih, ki bi bile lahko zanj usodne. Samo to sem hotela...
SILVA