Zdravilo proti raku?

8. jun 2007 11:50

NO se bom se jaz oglasla tud dvakrat prebolela raka na crevesju in pljucah obo9je odrezali 6 ciklosov kemo in 42 obsevanj lahkl sam to povem nobeden me ni podpirall razen sestre no bom krivicna ,ce bom rekla nobeden najbolj pa sin predragi moz pa zacel pit no pustimo za vsakega je kazen ne verjamem v post sama cimvec zive zelenjave in sadja pa kaksen zelen caj ostalo pa SAMO VOLJA DO ZIVLJENJA MAJ MOTO KAR TE NE UBIJE TE GOR DRZI . govorim si da nimam vec 8 let ga ze vlecem za nos ta moj rak lp pozdrav vesn@ vesna kovačič

8. jun 2007 13:47

Priporočam v branje in obisk predavanja Simone Šket, ki ima svoj spletno stran,drugače pa lahko z njo osebno kontaktirate v CELJU v trgovinici, nasproti občinske stavbe. Vse pa na njeni internetni strani www.simona-sket.org madronsica

25. avg 2009 12:10

Pozdravljeni Prebiram vaša pisanja o hrani in raku. Ko sem zbolela za rakom na prsih, sem bila že 15 let vegetarianka, redno sem delala jogo ali chu gung, hodila v naravo, se ukvarjala z prebiranjem duhovnih knjig ter kot reiki mojster opravljala tečaje in iniciacije v reiki. Lahko bi torej zaključila, da po vsem tem ne bi smela dobiti raka!? Deset let sem tudi vsakega februarja na pepelnično sredo imela 21 dnevni post z vodo (in 3 dcl pesinega soka na dan), pa je vse eno prišel rak. Smatram, da hrana ni vse, je pa še kako pomembno, da jemo zdravo hrano po možnosti brez mleka, bele moke, belega sladkorja, mesa.....Jesti po pameti! Naši stari starši so jedli veliko repe, zelja, ajdove kaše in žgancev, sveže zelenjave in 1x tedensko meso, ki paje bilo pitano povsem drugače kot danes, ko kupujemo meso industrijsko rejene živine za katero vemo s čim vse je hranjena in v kakšnem stresu umre. Ko se mi je rak pojavil drugič na jajčnikih (ni bil povezan s prvim rakom, ki je bil "kao" hormonski, ta pa genetski) sem po operaciji prejemala tudi 6 kemoterapij. Dobro sem jih prenesla, ker sem ob vsem tem tudi jedla razne dodatke (za imunski sistem mačjo travo oz. mačji krempelj, čago-gobice altajske breze, alge,uživala hrano, ki je predvsem bazična, veliko počivala...), toda v resnici ti kemoterapija tudi nekako "ubije duha" in te spravi v nekakšno stanje - lahko bi rekla otopelosti -, ki pa morda ni niti tako slabo, saj se odgradiš od zunanjih nepomembnih stvari v življenju. Potrebuješ dve leti, da se rehabilitiraš. Zdaj imam raka v trebušni votlini - metastaziran rak kot posledica raka na jajčnikih-. Imela bom PET/CT pregled, ki bo pokazal, če so metastaze še kje drugje v telesu, sledi seveda operacija odstranitve metastaze adenokarcinoma in seveda kemoterapije. Je pa res, da človek gleda tudi na to, kaj se mu z psihološkega vidika nalaga v telo in ga krepi ali pa krepa. Mislim, da so veliko pripomogle k temu tudi stresne situacije ki sem jih imela v življenju. Ob prvem sem šla v službi na čakanje, umirala mi je mama, pri drugem mi je umiral oče (za oba sem nekako skrbela jaz), pri tretjem pa še vedno ostaja največji problem v mojem življenju, ne-odnos z mojim že 32-letnim sinom, ki še vedno živi pri meni in nimava zdravih odnosov, ni naredil šole, nima redne službe, obnaša se kot gospodar v hiši, je izredno neredoljuben in živi v svoji sobi z kupom smeti, čikov, slabim zrakom.....Ne želi in ne zmore komunicirati in ne sprejema nobene sugestije ne pomoči. Ćeprav sem si naredila nek obrambni mehanizem, da se ne "sekiram", mi v resnici bolečino duše očitno prevzema telo. Tako da smatram, da je tista notranja bolečina in nezadovoljstvo, življenje brez prave radosti tisto, ki nas najbolj izpodseka in povzroča bolezen. Po spletu sem iskala zdravila proti raku. Ogromno je stvari, za katere trdijo da pomagajo in ozdravijo raka a pravih resursov ni nikjer. Mislim, da so to vse slučajne ozdravitve kakor so tudi slučajne pri ortodoksni medicini oz. kemoterapiji. Ker imam do pregledov samo 3 tedne časa, sem se odločila za jemanje MMSja. Kapljice v nekem momentu povzročijo slabost in drisko, potem pa ko prideš na najvišjo možno dozo že več dni, se stvari umirijo. Natrijev klorid, ki se zmeša z limonsko kislino tvori še dodatno kisikove atome in to potem potuje po telesu in "nažira" patogene celice, zdrave pa pusti pri miru. Moram reči, da mi je umirilo kandido, kaj pa bo z tumorjem pa bomo videli, ko bo pregled. Čutim ga še vedno. Sprašujem se ali lahko res pomaga pri raku, če le-ta ni niti virus niti bakterija ampak genska sprememba celice oz DNK? Toda ko si postavljen pred dejstvo poskusaš marsikaj. Če bom uspela dobiti vitamin B17 pom po operaciji poskusila tudi to. Ops, preveč sem se razgovorila, hotela sem reči samo to, da v hrani ni vse in da post in vegetarianstvo nista za vse. So izjeme ki jim je pomagalo, ni pa to univerzalno zdravilo. Lep pozdrav vsem Iskalka iskalka

25. avg 2009 13:18

Draga iskalka, jaz ti vsekakor želim moči, poguma, volje in podpore tistih, ki jih imaš rada, za uspešen boj s tvojo boleznijo in seveda pričakujem tvojo zmago, kaj pa drugega! Prav tako ti želim moči, da zmoreš postaviti že zdavnaj po letih odraslega in že zdavnaj opravilno sposobnega oneta, ki je sicer tvoj otrok, pred vrata dozdajšnjega "hotela mama". Tako je naredila moja kolegica pred skoraj letom dni s svojim sinom pri 23 letih in podobnimi ali še malo slabšimi navadami, kot jih ima tvoj. Šel je v komuno, ker je bila tudi droga prisotna. Pred kratkim se je odločil izstopiti iz komune, videti je OK, mama se je pa tudi toliko skulirala, da mu je le pomagala poiskati stanovanje in mu za prvo silo nafilala hladilnik. Naslednjo polnitev bo naredil s svojim denarjem, ker si je že našel delo. Srečno! Ognjič

25. avg 2009 14:00

>>Ops, preveč sem se razgovorila, hotela sem reči samo to, da v hrani ni vse in da post in vegetarianstvo nista za vse. So izjeme ki jim je pomagalo, ni pa to univerzalno zdravilo iskalka[/citat]<< Se podpišem pod iskalko. Sočustvujem z njo-po 3eh letih boja (dve ponovitvi, presaditev KMC...)sem zmagala. Več kot na hrani je na psihi. Jaz sem imela vsa tri leta zdravljenja zelo stresna (očetovi izbruhi-alkohol in njegov nerazumen karakter, pa babica...), zahvaljujoč moji zlati mamici, moji sestrični (še zdaj sva povezani kot sestri-o njej in meni bi lahko napisala eno debelo bukvo-še zdaj me spravi v smeh, ko samo pomislim, kako sem delala vso njeno domačo nalogo, ki jo je imela v šoli ), teti in še nekomu sem prišla tako daleč-živim. So bili vzponi in padci. Sem se jokala in želela, da se vse konča, ko me je mami potisnila eno stopnico višje, bližje zmagi. Pol leta pred zadnjo KT sem spoznala mojega partnerja, ki mi je dal dodatni smisel življenja. Življenje imam še zdaj precej nemirno-oče se ni spremenil...Razmišljava, da bi šla živeti na svoje..bojim se posledic stresa. Čeprav, na domu ne bo naslednika, moram gledati na svoje življenje... Med zdravljenjem me je mami vozila k bioenergetiku-tudi on mi je dal energijo za prestajanje KT. Razmišljam, da bi opisala svojo zgodbo v knjigi, pa ne vem kje začeti... kakorkoli... ISKALKA! VELIKO DOBRE VOLJE, DOBREGA DRUŽENJA, SPANJA, BRANJA KNJIG IN POZITIVNEGA MIŠLJENJA pa verjamem, da bo tudi vam USPELO. Lahko mi pošljete ZS, ko boste potrebovali spodbudo-BOVA SKUPAJ SKOČILI BLIŽJE ZMAGI. Lep dan želim vsem, pe3ca Sporočilo je spremenil(a) pe3ca dne 25. 2009 14:04

25. avg 2009 21:02

Tema je resnična vendar me je zelo ražalostila. Ravno danes je 1. leto odkar je umru dobr prijatel z levkemijo. Prvo boležen je prebolel in vsi bili veseli, nakar po pol leta spet udari v najhujši obliki (zadnja stopnja) in tako smo ostali brez mladega sončka žabica21