Pečjakovi francoski rogljički

Danes sem kupila Pečjakove franc. rogljičke, ker jih jutri zjutraj želim narediti za zajtrk. Ali jih lahko dam že nocoj iz zamrzovalnika, da se bodo čez noč odtalili, ali je to predolgo, ker je le kvašeno testo. Teh zamrznjenih zadev nisem še nikoli poskusila. Če se prav spomnim, sem nekje tudi prebrala, da je potrebno v pečico dati malo vode, da so bolj hrustljavi - upam, da nisem kaj pobrkljala, zato prosim za nasvet IZKUŠENE.

Hobotka

2. jun 2007 17:40

Evo mene, jaz mam že kar nekaj izkušenj s Pečjakovimi takšnimi in drugačnimi sladkimi pecivi. Na vrečki ponavadi piše, da jih odtajaš približno pol do ene uro, ampak brez skrbi jih lahko vzameš pred spanjem iz skrinje, ji daš na peko papir (ker bodo zjutraj precej mehki in se ti bodo zalepli na krožnik), daš v hladilnik ali pustiš na sobni temperaturi (pokrito zaradi morebitnih muh). Zjutraj vstaneš, predgreješ pečicio na 200°C in pečeš cca. 15 minut, da so zlato rumeni-rjavi. Jaz ponavadi ko prižgem pečico dam na dno še lonček z vodo, ki med pečenjem od sebe daje paro. Pa dober tek. Klea

2. maj 2012 19:48

Bom kar tukaj vprašal, da ne odpiram nove teme. Ne bi bilo ekonomično :).

Zanima me, če morda kdo ve ali imamo v Mariboru bodisi restavracijo ali pekarno ali pa kakšen nobel kafič, kjer imajo mrbit francoskega majstora priprave dobrot, ali pa da delajo najbližji približek tistim pravim francoskim rogljičkom za katere si je pri pripravi treba čas uzeti in jih delati resnično z ljubeznijo ter počasi in nežno.
Še sedaj se mi kolca po pravih rogljičkih, kakšne sem jedel v Parizu.

Prav tako me zanima, glede na vaše izkušnje in preizkušanje se da dobiti najboljšo bageto? Torej, čimvečji približek originalni LE FRENČ BAGUTTI :)

Hjooo, komaj čakam ponovno snidenje z mojo Francijo.

 

---Kdro išče cilj, bo ostal prazen ko ga bo dosegel,kdor pa najde pot bo cilj vedno nosil v sebi. (Dragi Nejček Z.)---

Sporočilo je spremenil(a) MBrando dne 02. 2012 19:57

2. maj 2012 20:13

Kolikor poznam mariborske pekarne, kavarne in slaščičarne, se rogljički marsikje včaih zelo posrečijo, včasih so pa bolj tako-tako, malo pacasti. Kakih ekscesno dobrih dvakrat zaporedoma še nisem dobila nikjer. Čeprav sem veliko na poti in sem nekaj časa tudi živela v Franciji, pa sem najboljše do zdaj jedla precej daleč v Aziji, v Evropi pa na Hrvaškem, kupljene pri pekarici Albanki.

Sicer pa - samo takole mimogrede: croissant NI francoska, pač pa dunajska dobrota. Tam so jih začeli v obliki polmesecev peči potem, ko so zadnjič nabrisali Turke enkrat proti koncu 17. stoletja. V francoskih kuharskih knjigah so se pojavili več kot 100 let pozneje. Res pa je, da so bili Francozi pri njihovem trženju precej bolj uspešni od Dunajčanov, ti so se bolj izkazali pri Sacher torti in dunajskih zrezkih (ki pa sicer prihajajo iz Italije).

Obilo sreče pri iskanju - če pa najdeš kak skriti rogljičkov raj, se zelo priporočam za informacije.

Sonja

2. maj 2012 21:28

MBrando, odlične rogljiče -  prazne, s čokolado ali marmelado - imajo pri Leonu,  lokal tik pred Polzelo na Trgu Leona Štuklja.

mamamia

 

mamamia

2. maj 2012 21:43

Hvala dekline!
Mamamia: tam sem bil svojčas pek :>. Ampak še vedno iščem ono DA ROGLJIČEK, ročno narejen. Od skrbnega ljubljenja z testom do polaganja v toplo pečico ;)

 

 

---Kdro išče cilj, bo ostal prazen ko ga bo dosegel,kdor pa najde pot bo cilj vedno nosil v sebi. (Dragi Nejček Z.)---

2. maj 2012 22:38

 V Zuerichu v štirih letih nisem naletela na slabega. Je bila pa ena pekarija, ki je imela daleč najboljše. Vprašanje je samo: Gipfeli oder croissant?

Vanja

3. maj 2012 4:35

Vanja: Ok, grem v Zürich
croissant, croissant. My beloved one.
Še sedaj pomnim, kako sem jih basal v roke in nato potovalko in kako so prišli sploščeni v Maribor. A dostavljeni z ljubeznijo, vse od Pariza do Maribora, samo da sta lahko maman in papan probala PRAVE in BOŽANSKE croissante...ahhh

---Kdro išče cilj, bo ostal prazen ko ga bo dosegel,kdor pa najde pot bo cilj vedno nosil v sebi. (Dragi Nejček Z.)---

3. maj 2012 8:33

Tebi pa hrana blazno dogaja...

 

S tem, da tisto, kako les parents ob plastičnem eifflovem stolpu in razglednici Pariza jesta zmečkane kroasane, to je pa že surrealizem. Pa to je še bolje kot imeti noge v lavorju s slano vodo in poslušati Nadalino in misliti, da si v Dalmaciji....Ajajaj, usta me bolijo od smeha.

Prav hvala za takšen začetek dneva, rofl rofl rolfČe imaš še kakšno takšno na lagerju, adelante!

 

Vendelina jr.

3. maj 2012 12:05

Ampak MBrando,

če si pek - zakaj jih potem iščeš naokoli, ko bi pa lahko imel pri sebi doma najboljše na svetu??? Ne rečem, za nas amaterske pekarice so prehud zalogaj, no, vsaj zame, ampak za profesionalca pa to ne bi smel biti problem....

 

Sonja

3. maj 2012 16:28

nisem pek. Pek z napotnico ;)
Vandelina: z veseljem!

Še vedno iščem...

---Kdro išče cilj, bo ostal prazen ko ga bo dosegel,kdor pa najde pot bo cilj vedno nosil v sebi. (Dragi Nejček Z.)---