8. jun 2007 12:15
Opsa, zadnjič sem pogledala tole temo pred enim tednom in sem mislila, da jo je Jernej že z eno sklepno mislijo zaključil.
Pa vidim stvar se je zapeljala v drugo smer in sedaj imamo pedofilijo (ki smo jo že enkrat imeli, če me spomin ne vara, tam smo se tudi zapletali....). Tako kot jaz stvari vidim - in tako kot sem prebrala v raznih člankih, pa še nekaj frišnega suporta s parangalove strani je bilo - homosekusalnost in pedofilija nimata nič skupnega. Tudi heteroseksualnost in pedofilija nimata nič skupnega. Tudi homoseksualnost in posilstvo nimata nič skupnega. Tudi heteroseksualnost in posilstvo nimata nič skupnega. Homoseksualne prakse in heteroseksualne prakse se odvijajo med odraslimi ljudmi, ki na njih pristanejo (kar je že lepo nekoč povedala proxima). V trenutku, ko pa nekdo nekoga prisili na spolni akt, pa govorimo o nasilnem vedenju/delovanju. Pedofilija je nasilje. O fenomenu se govori zadnjih dvajset let, ampak to ne pomeni, da je fenomen nov. S tem, ko govorimo o njem, se širijo informacije in ljudje si o fenomenu ustvarjamo mnenje. In v procesu ustvarjanja mnenja smo enkrat bolj goreči, enkrat bolj razsodni. Seveda se da razumeti šok in jezo (ki se kaže v manifestiranju gnusa nad pedofili), razumeti se da tudi jezo vernikov, ko vidijo, da Cerkev skriva pedofilsko prakso nekaterih svojih dušnih pastirjev. In ja, seveda se da razumeti, da je človek tako jezen, da bi kar nekaj storil... Ampak z gorjačo (beri:z napadom) se ne hodi na nikogar (kar je frina lepo povedala v zgodbi v kateri je njena frendica klofnila drugo žensko, ki se je zaletela vanjo). Večkrat sem prebrala, da je med obsojenimi pedofili velika večina takih, ki so bili nekoč sami žrtve pedofilskega nasilja ali pa kakšnega drugega ekstremnega družinskega nasilja. To ne pomeni, da je pri vseh pedofilih (ker večina jih ni obsojeni, ker jih preprosto ni nihče prijavil) ta motnja nastala zaradi nasilja in travm v otroštvu. Pač pa pomeni, da pri nekaterih je. Da nekdanje žrtve v otroštvu v odrasli dobi postanejo pedofili.
Zato, dragi amaterski kuharji in kuharice - predlagam naslednje:
Dajmo tisto jezo in ogorčenost nad pedofilijo (ki je čisto razumljiva) spremeniti v kaj bolj kvalitetnega. Recimo, malo se še vsak za sebe o materiji kaj pouči (bo parangal kaj prispeval/a) in z odprto glavo (v kateri ni prostora za dosedaj zakoreninjene predsodke) sprejme tisto, česar še ni vedel. Pa o tem več diskutirajmo - zlasti v svoji družini. Pa bodimo odprti do svojih otrok, če hočemo, da nam bodo kaj povedali. In ko bodo kaj povedali, jih poslušajmo (otroci vse povedo, samo poslušati jih je treba). Pa s kakšnimi denarnimi prispevki podprimo kakšno nevladno organizacijo, ki izvaja pomoč žrtvam (ker take NGO so tudi v Slo) - da ne bi te žrtve v odrasli dobi same zabredle v nasilje nad sabo ali nad drugimi. Slabo in grdo se premaga samo z dobrim in lepim. Vedno.
Vendelina jr.