Homoseksualnost in posvojitev otrok

31. maj 2007 11:11

Kakšno naključje. Pred tednom sem prebrala knjigo od Aloisa Kolarja: Aids je ozdravljiv (pa nimam aidsa -vsaj mislim, samo zanimalo me je). Drugače sem zelo zelo nezaupljiva oseba, raznim člankom v revijah ne verjamem čisto nič, ampak njemu preprosto verjamem, verjamem v njegovo razlago, hranjenja, sončenja......tudi o homoseksualnosti piše kot je to povedal že parangel, pa o vzrokih množičnega aidsa v Afriki....Zelo zanimivo branje. ann

31. maj 2007 11:19

Bravo, parangal. BTW: Kje si snel/a teksta? Vendelina jr.

31. maj 2007 11:57

 

parnagal, laho rečem samo:  SUPER napisano!!!

Nena

Nena-morje

31. maj 2007 12:20

Samo en majhen intermezo, tema se je začela o posvojitvah otrok istospolnih parov. Sem proti, zaradi tega, ker se s tem kršijo otrokove pravice. Vsak otrok ima pravico do očeta in mame. Ne bom polemizirala o tem, koliko in kdaj vse se kršijo otrokove pravice, ampak v tem primeru se že vnaprej ve, da ne bo imel enega ali drugega. Naravna potreba vsakega človeka je, da ve za svojega biološkega očeta in mater. Kaj vse ne naredijo posvojeni otroci, da jih najdejo, ko odrastejo. Drugače pa se v razprave ne spuščam, naj živijo ljudje kakor hočejo . zvezdica55

31. maj 2007 12:25

Homoseksualci, feministke in ostali… Zapostavljeni postajajo "močnejši" Najprej so ga osvojili moški sedaj internet osvajajo še drugi. Prav nič ne kaže, da bi nov medij ljudi izoliral, temveč jih kvečjemu združuje. Ko smo celo življenje vajeni zgodaj vstajati in se utrujeni vračati z dela, ni tako enostavno, ko imamo nenadoma veliko časa na razpolago. Na spletni strani je na voljo celo rubrika v kateri lahko spoznajo nekoga za romanco ali pa morda kratek izlet. Seveda ne manjkajo niti križanke, ampak morda je še najbolj zanimiv del ravno klepetalnica kjer lahko v miru pokramljajo s tistimi, ki jih že poznajo ali pa si pridobijo nove prijatelje. Podobno možnost nudi internet homoseksualcem. V realnosti so zapostavljeni, večina jih to skriva in sploh se težko sprostijo. Dobivajo se v svojih lokalih, ki so večinoma samo v večjih mestih, ker bi v manjših krajih bili preveč izpostavljeni javnosti. Svetovni splet je kakor pravijo pravi raj zanje. Nihče jih ne preganja, obtožujoče gleda in lahko spoznajo veliko novih prijateljev kar je kar tako na ulici veliko težje. Ljudje v manjših krajih, ki so bili prej omejeni na nekaj poznanstev, imajo sedaj (sicer virtualni) dostop do večjih mest. Virtualni feminizem: Čeprav vedno manj, še vedno je po svetu veliko žensk, ki so gospodinje in svoje življenje posvetijo družini. Če je prav ali ne, odločite sami, dejstvo je, da postajajo ženske vedno bolj emanicipirane in na internetu imajo možnost vse tiste, ki so se do sedaj držale zase, da povejo svoje mnenje. Tukaj imajo možnost priti do besede zapostavljene ali morda samo izpostavljanja nevajene, zaposlene ali nezaposlene, srečne ali nesrečne ženske. "Do sedaj sem se lahko s kolegicami dobila enkrat na mesec, ker so mi drugače že očitali, da pohajkujem okoli," je povedala ena od udeleženk v klepetalnici. Uporabnikom internet daje možnost, da komunicirajo z ljudmi s celega sveta, ki imajo enake interese kot oni in zato postajajo "močnejši". Seveda ne smemo pozabiti na dejstvo, da to niso pravi medčloveški odnosi, da je to lahko samo dopolnilo in ne nadomestek za le-te. Dejstvo pa je, da veliko ljudi, ki drugače ne bi prišlo do besede tako lahko. Sami pa odločite, če je to v vsakem primeru bolje. Tisto, kar najbolj uničuje ljubezensko razmerje, naj bi bilo pomanjkanje pozornosti. Kar je povsem logično. Če se svojemu partnerju ne posvečate dovolj, lahko on/ona to razume, kot da vas ne zanimajo njegove/njene želje, potrebe, hrepenenja. Vzemite si čas za svojega izbrabnca/izbranko in ta čas tudi kakovostno izkoristita. Včasih bo dovolj že, če boste prisluhnili temu, kar vam ima povedati. Ko se bo vaš partner zavedel, da se mu ne posvečate dovolj, utegne to manjkajočo pozornost poiskati drugje in kakor koli ter na kakršen koli način - odvisno od prilike in notranjih želja... In tega si verjetno ne želite .... Če pa se moški gleda v ogledalo bolj kakor ženske, že nekaj ni v redu. Samo za ilustracijo: poznam nekoga, ki si je kupi nove hlače, se usidral pred ogledalo in svoje dekle retorično vprašal: „A ne, da mam dobro rit v teh hlačah?“ Nato se je zgrabil za zadnjico (toliko, da ni doživel orgazma) in naredil šobo, češ: „Matr, sem dober!“ Nadaljeval je tako, da je slekel majico in napenjal prsne mišice, bicepse itd. Skratka, cela fitnes/bodybuilding predstava. Trajanje predstave: 20 minut. Katastrofa! Da se naučimo: krepitev samozavesti v mejah normale je OK, samovšečnost pa ... brez besed! In na koncu se je izkazalo, da je zaljubljen sam vase in fitnes treningi samo izgovor za razkazovanje svojega telesa z namenom spoznati sebi enako lepega mišičastega partnerja za zadovoljitev svojih homoseksualnih potreb, kajti privlači ga atletsko razvito moško telo in ne nežno telo sedaj že bivšega dekleta, ki je bilo maska njegove amoralnosti in skrivanja svojih nagnjen pred družbo zaradi znanega in vplivnega imena. Težko se je odločiti med biti prvi na vasi in zadnji v mestu ter delati račun brez krčmarja, vendar ne na račun drugega. In ne verjamem, da je ta samovšečni gospod sposoben živeti v zvezi s samo enim partnerjem - naj bo moški ali ženska v kar pa močno dvomim, kaj šele, da bi takšnemu tipu zaupali otroka. Velika je razlika med mišljenji istospolno usmerjenih partnerjev v obnašanju in odgovornostih ter obveznostih, sami naj presodijo svojo moralno in materialno odgovornost ob prevzemu odgovornosti za otroka, katerega pravica je, da se razvije v vseh pogledih v človeka vrednega dostojnega življenja. Pesnik Milan Krajnc Pavlica je zapisal: V življenju sem zagrešil veliko napak.... ...danes mi je žal... ...veliko ljudem sem uničil življenje... ...danes bežim pred njimi... parangal

31. maj 2007 13:05

Rojena sem " pedeset i neke", pol leta za mano pa tudi moja mrzla sestrična. Celo življenje živiva obe v večjem slovenskem mestu. Razlikujeva se v socialnem okolju, iz katerega izvirava, imava različni stopnji in smeri izobrazbe.

Ena največjih nagnusnosti, ki jih počnem po njenem mnenju, je dejstvo, da hodim SAMA po cesti in ližem sladoled. Vseeno je, ali je to lučka, ali je to sladoled v kornetu. Vsakič, ko ugotovi, da sem se pregrešila in si na poti privoščila sladoled,  se zgraža in se posmehuje mojemu nespodobnemu obnašanju.

Po njenih kriterijih si ženska sme privoščiti sladoled le tako, da ga poje za mizo v slaščičarni, za domačo mizo. Dopušča samo možnost,da si privošči lizanje sladoleda, če gre po cesti še s kom, najbolje z možem.

Najbrž vas večina misli, da se iz vas norčujem. Sama že leta razmišljam, kako so ji lahko taka merila vbili v glavo. In včasih, ko je njen mož na terenu, zanalašč nočem z njo v mesto, da bi si lahko privoščila sladoled, ki ga obožuje.

In predsodki do različnih spolnih praks ( ki so človekov intimni svet) in do istospolnosti niso nič drugega kot prilagajanje lizanje sladoleda glede ne želje tistih, ki jih ta  sladoled ne zanima. Ali ga bom pojedla na njim "moralen" način, ali pa ga ne smem.

Se mi pa ob tem poraja vprašanje, koliko neumnih in popolnoma nesmislenih predsodkov ( in morat e priznati, da je tole res kronska neumnost), imajo ljudje. Sama sem žrtev tega predsodka, saj moram trpeti njene žalitve in posmehovanja, čeprav sem se nekajkrat pošteno razkurila.

 Zakoni temeljijo na moralnih načelih, ki se spreminjajo.In na srečo se spreminjajo vedno v prid svobodni odločitvi in nedotakljivosti človekovih pravic. In pravica , s kakšnim partnerjem bom delila posteljo, je v bistvu enaka pravici, kje bom pojedla moj sladoled.

V starem Rimu je imel mož po zakonu v dveh primerih pravico, da je kaznoval svojo ženo s smrtjo. Prvi prekršek je bilo prešuštvo. In v primeru, da je dobil ženo pri pitju vina..  Kdo trdi, da se moralne norme ne spreminjajo ?

 

 

F r i n a

31. maj 2007 13:21

Vendelina jr. je napisal/a:

Bravo, parangal. BTW: Kje si snel/a teksta? Vendelina jr.

Zakaj pa "snel/a"? A je nemogoče, da je parangal avtor/ica?

BTW: običajno ti svetuješ google za iskanje...

http://www.spekteronline.net/clanek.asp?id=1315

http://www.geocities.com/biseksis/

 

LP, V.

31. maj 2007 13:52

zvezdica, kaj si potem tudi proti mamam samohranilkam? ker tudi tak otrok nima mame in očeta - kar je po tvojem njegova os. pravica... praviš, da ne vejo vnaprej, da bojo samohranilke - pa ni vedno res, nekaterim je to bolj kot ne jasno, da zadeva ne bo šla, pa se vseeno odločijo za otroka... Ali pa se celo zlažejo partnerju, da so zaščitene in vedo, da je on proti otroku, si ga ne želi,... to ni tako strašno redek pojav... In če se nama zgodi in eden od naju umre - kaj to pomeni, da mora drugi na vrat na nos iskat novo mamico ali očkata za svojega ljubega otroka? Otrok rabi dva pola, s tem se strinjam, od kod ju dobi, pa po moje ni tako važno, samo da spozna, da ni en in edini pravilni način razmišljanja... nike, samo majhen popravek: 8-10% homoseksualcev je v vseh kulturah človeštva, ne pri vseh živalskih vrstah, tam se to tudi dogaja, vendar v večini primerov v manjšem odstotku, tudi zato, ker se živali pač parijo samo med paritveno sezono in je pri njih seks samo za reprodukcijo. pri bonbih, ki imajo spolnost še za marsikaj drugega (zglajevanje odnosov, recimo), pa je tudi homoseksualnost bolj prisotna. Veri

31. maj 2007 15:46

Veri, se opravičujem. pa saj procenti niti niso bistveni, vsaj pri temu ne, kar sem hotela jaz povedat ežoju. nike

31. maj 2007 17:58

jernej je napisal/a:

Vidim, da je dobro zame, da sem se odločil, da bom heteroseksualec. Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

Šele zdaj sem pogruntala tvojo foro Anamarija