Homoseksualnost in posvojitev otrok

31. maj 2007 10:46

Istospolna usmerjenost Homoseksualnost pomeni, da žensko ali moškega spolno privlačijo predstavniki istega spola. Znana je v vseh človeških družbah in tudi med živalmi. V zgodovini se je homoseksualnost razvijala na različne načine. Najstarejše ohranjeno pričevanje o tem je staro nad 4000 let. Misleci, kot so Platon, Sokrat ali Sofoklej, so imeli telo mladeničev za pojem lepote in so zelo cenili spolne odnose z njimi. Nekateri najbolj znani homoseksualci iz poznejših dob so bili italijanska slikarja in kiparja Leonardo da Vinci in Michelangelo Buonarroti, ruski pisatelj Nikolaj Gogolj, skladatelj Peter Iljič Čajkovski, angleški pisatelj Oscar Wilde in še mnogi drugi … Vzroki za homoseksualnost Znanstvenikom še do danes ni uspelo razkriti natančnih vzrokov za homoseksualnost. Se človek tak rodi ali tak postane? Obstajajo različne teorije in razlage. Nekatere govorijo o tem, da je homoseksualnost genetsko pogojena (podedovana), druge spet predvidevajo, da je odvisna od načina in poteka odraščanja vsakega človeka, predvsem v fazi pubertete. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s spolnostjo, ne obravnavajo homoseksualnosti kot bolezen ali nenaraven pojav. Menijo, da je ena od naravnih oblik spolnosti. Kaj kaže na istospolno usmerjenost? V vsakem človeku je določena stopnja homoseksualnosti. Številni ljudje imajo homoseksualna občutja ali celo izkušnje iz mladostniških ali zgodnjih odraslih letih. Te izkušnje ne pomenijo, da bodo kot odrasli geji ali lezbijke. Če odraslega moškega ne zanimajo heteroseksualne dejavnosti, je precej verjetno, da bo gej. In kaj še kaže, da je mlad človek v resnici homoseksualec? Najzanesljivejši znak je, da se vzburite samo, ko sanjarite o spolnih odnosih s kom, ki je istega spola kakor vi, četudi imate takrat spolne odnose s predstavniki nasprotnega spola. Skrivanje Nekateri svojo drugačnost skrivajo in ne želijo odkrito priznati, da so istospolno usmerjeni. To je pravzaprav dokaj razumljivo. V zvezi s tem so ljudje namreč zelo nestrpni in zaradi predsodkov ne morejo mimo neokusnih pripomb. Marsikateri homoseksualec se celo poroči in ima otroke ter preživi vse svoje življenje z enim samim predstavnikom nasprotnega spola, s katerim ima tudi redne spolne odnose, v resnici pa sploh ni heteroseksualen. Ko priznajo javnosti svojo homoseksualnost Ko človek ugotovi, da je gej, lezbijka ali biseksualec, skuša te občutke zatreti. Toda kmalu ugotovi, da to ni mogoče. Takrat se počuti, kakor da je blazen, nenormalen. Vendar se s tem kar hitro sprijazni. Najtežje in najneprijetnejše dejanje je vsekakor razkritje. Večina se najprej razkrije svojemu spolnemu partnerju, kar pa se lahko izkaže za zelo strašljivo izkušnjo. Kaj se lahko zgodi, če je izbranec heteroseksualen? Zavrnitev vselej boli, zlasti če se zdi drugemu ponudba odbijajoča – heteroseksualne ljudi navadno odbija, če se jim spolno približa človek istega spola. Ko se razkrijete svoji družini, lahko nastopi kriza, sčasoma pa se družina običajno prilagodi. Tako se starši na novico, da sta sin in hči homoseksualna, različno odzovejo. Nekateri so to sumili že nekaj časa in novico pač sprejmejo v vednost; ko stvar končno pride na dan, si vsi oddahnejo. Drugi starši se odzovejo odklonilno, razočarani so, ker so se vsa njihova pričakovanja (tradicionalna heteroseksualna poroka in kup vnučkov) razblinila. V nekaterih družinah eden od staršev sinovo ali hčerkino razkritje sprejme, drugi pa z otrokom pretrga stike. Število samomorov med mladimi homoseksualci mnogo večje kakor pri heteroseksualcih iste starosti, v glavnem zato, ker se mnogi ne zmorejo spopasti s svojo spolno naravnanostjo in ker jih lastna družina zavrača. Razkritje na delovnem mestu je lahko še večji problem, posebno za ljudi, ki delajo z otroki, v vojski ali so na političnem položaju. Nekateri skrivajo svojo spolno usmerjenost zaradi lastne varnosti. Mnogi delodajalci ne marajo zaposliti homoseksualcev bodisi zaradi zakoreninjenih predsodkov bodisi iz strahu pred aidsom. Najpomembnejši nasvet vsem, ki so homoseksualni in tega še niso zaupali svojih družinam, je, da si poiščejo svetovalca, ki ima izkušnje s podobnimi primeri. Njegov nasvet bo morda neprecenljiv. Spoznavanje sorodnih duš Ko geji in lezbijke spoznajo koga, ki jih zanima, imajo težavo, o kateri heteroseksualci sploh ne razmišljajo: ali je njihova simpatija spolno enako usmerjena. Če se geji in lezbijke ne spoznajo po skupnih prijateljih ali v svojih lokalih, se morajo zanašati na občutek. Ključne so lahko posebnosti v obnašanju in govoru, posebna sporočila in pogledi, ki trajajo dlje časa. Kot pri heteroseksualnih moških je tudi pri gejih več možnosti, da bodo v partnerski zvezi spolne odnose začeli prej kot ženske, in tudi več možnosti, da se bo partner odzval na povabilo. Poleg tega je zaradi pričakovanja, da so fantje zmeraj pripravljeni na spolne odnose, za nekatere geje težje reči »ne«. Drug do drugega gojijo tudi zelo nežna čustva, vendar so njihove zveze povprečno kratkotrajne. Tudi sicer so bolj nezvesti. Ker ženske težje začenjajo nova poznanstva, je za lezbijko težko spoznati potencialno partnerko in se spustiti v odnos. Navadno se lezbijke bolj zanašajo na prijatelje, torej, da jih ti spoznajo s potencialnimi partnerkami. Homoseksualni seks med moškimi Spolni odnosi med dvema moškima so lahko zelo pestri, večinoma so zelo podobni heteroseksualnim odnosom. Pomembno je, da se mladi homoseksulaci poučijo o varni spolnosti. Starejši homoseksualci, katerim je zaradi aidsa umrlo veliko prijateljev, so za to v glavnem že poskrbeli. Najvarnejša oblika je voajerizem (opazovanje spolnega občevanja drugih), med voajeristi je pogosta skupinska masturbacija (bodisi solo masturbacija pred drugimi bodisi medsebojna). Homoseksualcem je močno pri srcu tudi poljubljanje (nekaterim je to celo glavna ali edina oblika telesnega stika z drugimi moškimi). Frotaža je drgnjenje telesa ob telo, navadno do orgazma – to je varna oblika spolnih odnosov. Najpogostejša oblika spolnih odnosov med dvema moškima je oralno občevanje, tj. felacija. Nekateri geji dosežejo orgazem z analnim odnosom, vendar vsi takšni pari v tem seksu ne uživajo. Da bi bilo analno občevanje varno, je nujna uporaba kondoma. A ker je nevarnost, da bi se ta strgal, pri tovrstnem občevanju večja kakor pri vaginalnem, je analno občevanje kljub uporabi kondoma tvegano. Spolnost med lezbijkami V zadnjih letih je nastalo veliko študij o ženski homoseksualnosti oziroma lezbičnosti (po grškem otoku Lezbos, na katerem je živela okoli leta 600 pr. n. št. slovita pesnica Sapfo, ki je učila in opevala ljubezen med ženskami). Najpogostejše oblike lezbičnih odnosov so ljubkovanje in draženje dojk, ki so pri ženskah močan erogeni predel, zato se jim lezbijki tudi največ posvečata. Priljubljeno je oralno občevanje, pogosto je vtikanje prstov ali jezika in tudi raznih predmetov v vagino. Lezbijke druge drugi rade dražijo zadnjik, si vanj vtikajo prst ali umetni ud, večina uživa v dotikanju in drgnjenju klitorisa, pa tudi drugih delov spolovil … Lezbijke so bolj nagnjene k druženju v parih kakor moški homoseksualci, tako telesno kot duševno. Več jim je do intimnosti in so spolno manj zahtevne. Zveze med njimi so dolgotrajnejše kakor med moškimi homoseksualci. Povprečno imajo lezbijke v življenju spolne odnose z dvema do petimi partnericami. Lezbijki včasih živita v istem gospodinjstvu ali pa živi lezbična ženska s homoseksualnim moškim v dokaj trdni zvezi, čeprav večinoma ne zakonski. V takem »zakonu« vlada navadno ženska, spolni odnosi, če do njih sploh pride, so zelo redki in še tedaj partnerja pogosto uporabljata umeten ud. Ljudje smo večinoma heteroseksualni, vendar se moramo naučiti strpnosti in ne smemo obsojati homoseksualcev, ki živijo med nami. Obravnavati jih moramo enako kakor vse druge ljudi na svetu. V knjigi "Karaoke kapitalizem", ki jo je napisal Jonas Ridderstrale skupaj s Kjellom A. Nordströmom. ga je ob zbiranju podatkov najbolj presenetilo dejstvo, da je število homoseksualcev in boemov na določenem kraju odličen kazalec ekonomske rasti. In ker je to forum, ki se ukvarja s kulinariko, še nekaj za razmišljanje: Vegetarijanci imajo manj možnosti, da bi postali istospolno usmerjeni - ??? "Nepravilnosti v spolnosti povzroča hormonizirano, komercialno vzrejeno živalsko meso (zelo verjetno tudi hormonizirano mleko). Moški postanejo feminizirani in tudi homoseksualni, nekaterim celo zrastejo prsi ali se jim precej povečajo," je v avgustovski reviji za mejna področja znanega razkril vzroke za nastanek "deviacij" Alois Kolar, ki je z odliko diplomiral na kanadskem College of Natural Health, Fit for life sciences institute v Winnipegu. Poleg zloglasnega dr. Ruglja se je torej pri nas pojavil še en strokovnjak, ki bo slovenski javnosti razložil ozadje o istospolni usmerjenosti. Vendar se s tezo, da meso in mesni izdelki povzročajo feminiziranje moških, ne bi strinjali kleni Slovenci s klobaso v rokah ali še bolj rudimentarni Balkanci, ki jim je poleg šnopca ravno meso osnovno živilo, brez katerega ne morejo preživeti. Se pravi, da je nepravilnost v spolnosti posledica nepravilnega življenjskega sloga. "Na kmetijah vidimo danes bike in prašiče, ki jih je dal gospodar kastrirati (po domače, odrezali so jim moda), tako da ne morejo več ustvarjati moškega spolnega hormona. Njihovo meso je torej preplavljeno z ženskimi hormoni ... Te odrezane dele njihove moškosti pa lahko dobite na jedilniku kot specialiteto v posameznih specializiranih restavracijah." Če verjamemo dokazom strokovnjaka za presno prehranjevanje!!! parangal

31. maj 2007 10:46

Jernej, da lahko cenimo naše dobre "odločitve" moramo poskusiti tudi slabo stran... Zato predlagam da se ODLOČIŠ in poskusiš še drugo stran.... Saj to je itak stvar ODLOČITVE in trenutne Mode...menda... Escada

31. maj 2007 10:59

Biseksualnost - produkt zavrtosti družbe Kot vemo, je v današnjem času, ko družba postaja vse bolj odprta zavedanje o homoseksualnosti v družbi veliko večje. Danes lahko z zagotovostjo trdimo, da je med moško populacijo po nekaterih predvidevanjih več kot 30 odstotkov, po nekaterih pa več kot 50 odstotkov moških, ki so imeli homoseksualne spolne odnose več kot enkrat (število je verjetno l še večje). Rezultat homoseksualnosti je večje uživanje moških v seksu z moškimi, kot z ženskami. Poglavitno vlogo igra dejstvo, da je v seksu med dvema moškima možno početi dosti več kot v seksu med moškim in žensko. Če pustimo na stran spoznanje o dejanskem številu homoseksualcev, ki jih je veliko, se osredotočimo na problem, zakaj večina ljudi misli, da je homoseksualnosti manj, kot jo je v resnici. Razlog je preprost - razlog je zavrtost družbe, ki jo je v največji meri ljudstvu vsadila cerkev s svojimi primitivnimi pogledi na homoseksualnost. Zaradi tega je veliko ljudi, ki so v resnici homoseksualci bilo prisiljeno tajiti svojo spolno usmerjenost. Nekateri so popolnoma zavrli homoseksualno slo in se poročili in dobili otroke. Ti v svojem življenju nikoli niso bili zadovoljni. Varali so svoje žene z moškimi partnerji, kolikor se je dalo in navzven vodili "srečno" družinsko življenje. Kajti v prejšnjih časih je bilo biti homoseksualec nekaj sramotnega. Zanimivo pa je dejstvo, zakaj je sploh prišlo do takšnega odpora do homoseksualcev. Razlog je v tem, da so nekateri homoseksualci navzven zelo nežni in feminilni, da imajo zelo veliko ženskih potez. Za moškega pa je to pomenilo šibkost, nemoškost, manjvrednost. Zaradi tega so predvsem tisti moški, ki so imeli homoseksualne odnose, a jih je družba priučila, da je homoseksualnost nekaj slabega, postali največji nasprotniki in sovražniki homoseksualcev, ker so se bali za svoje dobro ime. Bali so se, da jih bodo poistovetili s feminiziranimi člani družbe, ki so bili zasmehovani. S sovražnostjo do homoseksualcev so hoteli prikriti svojo lastno homoseksualnost. Takšna sovražnost do homoseksualcev pa je porodila le še večji strah drugih homoseksualcev, ki so morali zato prikrivati svojo usmerjenost. Z drugimi besedami. Homoseksualci, ki so živeli lažno heteroseksualno življenje, so povzročili največ gorja homoseksualcem. Še danes imamo ljudi, ki delujejo zelo netolerantno do homoseksualcev. Ti ljudje so skoraj zagotovo že imeli spolne odnose z drugimi moškimi, ki so se jih (odnosov) zaradi družbe sramovali in je bila zato zanje naperjenost proti homoseksualcem v resnici krinka pred tem, da bi se ugotovilo, da so sami enaki. Če se osredotočimo na subkulturo skinheadsov v Ljubljani. Med samimi skinheadsi, ki so eni najbolj gorečih nasprotnikov homoseksualcev, obstajajo člani, ki so homoseksualno usmerjeni. Prav tako se k homoseksualizmu zateče mnogo duhovnikov. Sami pa dobro vemo, kaj cerkev pravi o gejih. Danes pa so ugotovili še eno zanimivost: Adolf Hitler, ki je bil znan po morijah homoseksualcev, je bil tudi sam homoseksualec. On je hotel uničiti vse homoseksualce, ki so imeli kdaj spolne odnose z njim, da bi tako preprečil, da bi se to razvedelo. Tako je ubil mnogo svojih sodelavcev in pa prijateljev iz študentskih let, s katerimi je vzdrževal homoseksualne stike. V kratkem bo o tem izdana tudi knjiga. Z razvojem družbe, ki se je vse bolj odpirala, a kljub vsemu ostajala zavrta, se je porodila še ena oblika bežanja pred dejstvom, da je nekdo homoseksualec. Slovenska družba je še vedno zelo zavrta in primitivna, zlasti ruralna in področja manjših mest. Še vedno je velik pritisk staršev na svoje otroke, da si ustvarijo družino in staršem naredijo vnuke. Zato se nekateri moški, ki nočejo razočarati svojih staršev odločijo, da svoje istospolne usmerjenosti ne priznajo v celoti, ampak se začnejo imeti za biseksualce. Oni se prisilijo, da imajo radi ženske, čeprav v seksu z njimi ne uživajo. To so ljudje s šibkim značajem (slabiči), ki ne bodo nikoli priznali, da so homoseksualci, ampak se bodo vedno imeli za biseksualce in bodo vsakega poskusili prepričevati, da so jim všeč tudi ženske, čeprav sami globoko v sebi vedo, da jih privlačijo le moški, ženske pa imajo lahko le za prijateljice in seveda za krinko. Četudi imajo spolne odnose z njimi, so ti odnosi z njihove strani prisiljeni in četudi hlinijo zadovoljstvo, ga v resnici nimajo. Tako imamo situacijo, ko biseksualci na veliko iščejo ženske zato, da bi zadovoljili družbo, ki od njih pričakuje, da imajo punco, po drugi strani pa v skladu s svojo homoseksualnostjo iščejo zadovoljstvo v okrilju noči v seksu z drugimi moškimi. Nekateri moški pravijo, da seks z drugim moškim ni homoseksualnost, ker je to le seks in da to počnejo le iz užitka, čeprav seveda to ni res. Ti ljudje imajo ženo ali punco le zaradi okolja, seveda jim postane sčasoma tudi prijateljica, ki je nočejo prizadeti. Vendar vseeno hlinijo, da jo imajo radi kot žensko, ne pa samo kot prijateljico. V Sloveniji je ogromno poročenih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Vendar ženske tega preprosto ne ugotovijo, ker so bodisi nevedne, kar je velikokrat primer, v večji meri pa si nočejo priznati, da so naredile napako, ker bi tako dokazale svoj poraz, svoj neuspeh. Takšne ženske naredijo kapitalno napako, ko ostanejo ob svojih možeh in le trpijo s tem, ko se prilagodijo moževi homoseksualnosti, ki je eden od poglavitnih razlogov za težave v zakonskem življenju, a na žalost eden izmed razlogov, ki ga ženske v svoji neumnosti in nepripravljenosti pogledati resnici v oči zelo redkokrat priznajo. Biseksualnost predstavlja obliko prikrite homoseksualnosti. Vsak biseksualec oziroma tisti, ki se ima za bisekualca, v psihološki analizi pokaže enake lastnosti, od katerih je ključna ta, da je pri njemu prisotna zavestna zavrtost pristne homoseksualne usmerjenosti kot posledice obrambnega odziva na negativno stališče družbe do njegove usmerjenosti. Pri njemu je želja po ženski narejena in priučena, prisiljena, zato nikoli ne more doseči notranjega zadovoljstva, ker je vedno nekje vmes med svojim zavrtim razumom, ki mu pravi naj ima žensko, če hoče zadovoljiti družbenim normam in med svojim srcem, ki si želi moškega. Ravno zato biseksualec prizadene tako svoje ženske, kot tudi svoje moške partnerje z nenehnimi menjavanji le teh. Biseksualec nima nikoli notranjega miru in to zato, ker si noče priznati dejstva, da je v resnici homoseksualec. Če sta heteroseksualnost in homoseksualnost nekaj normalnega, nekaj naravnega, je biseksualnost le in samo le produkt zavrtosti družbe in je rezultat nezrelosti osebe, ki se ima za bisekualca. Verjetno bo veliko biseksulcev to študijo, ki je napisana zgoraj imelo za neresnično, za žaljivo, verjetno se bodo poskušali obraniti z nenehnim zatrjevanjem, da jih privlačijo tako moški kot ženske. Vsem, ki bodo reagirali tako, je priporočljivo, da poskusijo pogledati znotraj sebe in ugotoviti, da so oni tisti, ki se motijo, kajti na koncu se vedno izkaže, da so se ves čas motili, da so jih v resnici privlačili le moški in da je bil izraz želje po ženskah le rezultat njihove šibkosti zaradi zavrte družbe, v kateri so živeli. Večini od njih to verjetno ne bo uspelo, ker še niso dovolj dozoreli in je vprašanje, če kdaj tudi bodo. Na žalost je hitrost pravega odraščanja osebe odvisna od njene inteligence, ki pri vseh ni enaka in ni neposredno povezana s stopnjo pridobljene izobrazbe. Ljudje, ki se imajo za biseksualce, namreč večinoma kažejo nazadovanje (podpovprečnost (ni mišljeno kot retardiranost)) bodisi v umski, bodisi v čustveni inteligenci. Zaradi tega se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so homoseksualci, ker jih kot takšne po njihovem mnenju slovenska primitivna in homofobična družba ne bi sprejela. To so preprosto ljudje, ki se bojijo samih sebe in svojega resničnega jaza. parangal

31. maj 2007 11:11

Kakšno naključje. Pred tednom sem prebrala knjigo od Aloisa Kolarja: Aids je ozdravljiv (pa nimam aidsa -vsaj mislim, samo zanimalo me je). Drugače sem zelo zelo nezaupljiva oseba, raznim člankom v revijah ne verjamem čisto nič, ampak njemu preprosto verjamem, verjamem v njegovo razlago, hranjenja, sončenja......tudi o homoseksualnosti piše kot je to povedal že parangel, pa o vzrokih množičnega aidsa v Afriki....Zelo zanimivo branje. ann

31. maj 2007 11:19

Bravo, parangal. BTW: Kje si snel/a teksta? Vendelina jr.

31. maj 2007 11:57

 

parnagal, laho rečem samo:  SUPER napisano!!!

Nena

Nena-morje

31. maj 2007 12:20

Samo en majhen intermezo, tema se je začela o posvojitvah otrok istospolnih parov. Sem proti, zaradi tega, ker se s tem kršijo otrokove pravice. Vsak otrok ima pravico do očeta in mame. Ne bom polemizirala o tem, koliko in kdaj vse se kršijo otrokove pravice, ampak v tem primeru se že vnaprej ve, da ne bo imel enega ali drugega. Naravna potreba vsakega človeka je, da ve za svojega biološkega očeta in mater. Kaj vse ne naredijo posvojeni otroci, da jih najdejo, ko odrastejo. Drugače pa se v razprave ne spuščam, naj živijo ljudje kakor hočejo . zvezdica55

31. maj 2007 12:25

Homoseksualci, feministke in ostali… Zapostavljeni postajajo "močnejši" Najprej so ga osvojili moški sedaj internet osvajajo še drugi. Prav nič ne kaže, da bi nov medij ljudi izoliral, temveč jih kvečjemu združuje. Ko smo celo življenje vajeni zgodaj vstajati in se utrujeni vračati z dela, ni tako enostavno, ko imamo nenadoma veliko časa na razpolago. Na spletni strani je na voljo celo rubrika v kateri lahko spoznajo nekoga za romanco ali pa morda kratek izlet. Seveda ne manjkajo niti križanke, ampak morda je še najbolj zanimiv del ravno klepetalnica kjer lahko v miru pokramljajo s tistimi, ki jih že poznajo ali pa si pridobijo nove prijatelje. Podobno možnost nudi internet homoseksualcem. V realnosti so zapostavljeni, večina jih to skriva in sploh se težko sprostijo. Dobivajo se v svojih lokalih, ki so večinoma samo v večjih mestih, ker bi v manjših krajih bili preveč izpostavljeni javnosti. Svetovni splet je kakor pravijo pravi raj zanje. Nihče jih ne preganja, obtožujoče gleda in lahko spoznajo veliko novih prijateljev kar je kar tako na ulici veliko težje. Ljudje v manjših krajih, ki so bili prej omejeni na nekaj poznanstev, imajo sedaj (sicer virtualni) dostop do večjih mest. Virtualni feminizem: Čeprav vedno manj, še vedno je po svetu veliko žensk, ki so gospodinje in svoje življenje posvetijo družini. Če je prav ali ne, odločite sami, dejstvo je, da postajajo ženske vedno bolj emanicipirane in na internetu imajo možnost vse tiste, ki so se do sedaj držale zase, da povejo svoje mnenje. Tukaj imajo možnost priti do besede zapostavljene ali morda samo izpostavljanja nevajene, zaposlene ali nezaposlene, srečne ali nesrečne ženske. "Do sedaj sem se lahko s kolegicami dobila enkrat na mesec, ker so mi drugače že očitali, da pohajkujem okoli," je povedala ena od udeleženk v klepetalnici. Uporabnikom internet daje možnost, da komunicirajo z ljudmi s celega sveta, ki imajo enake interese kot oni in zato postajajo "močnejši". Seveda ne smemo pozabiti na dejstvo, da to niso pravi medčloveški odnosi, da je to lahko samo dopolnilo in ne nadomestek za le-te. Dejstvo pa je, da veliko ljudi, ki drugače ne bi prišlo do besede tako lahko. Sami pa odločite, če je to v vsakem primeru bolje. Tisto, kar najbolj uničuje ljubezensko razmerje, naj bi bilo pomanjkanje pozornosti. Kar je povsem logično. Če se svojemu partnerju ne posvečate dovolj, lahko on/ona to razume, kot da vas ne zanimajo njegove/njene želje, potrebe, hrepenenja. Vzemite si čas za svojega izbrabnca/izbranko in ta čas tudi kakovostno izkoristita. Včasih bo dovolj že, če boste prisluhnili temu, kar vam ima povedati. Ko se bo vaš partner zavedel, da se mu ne posvečate dovolj, utegne to manjkajočo pozornost poiskati drugje in kakor koli ter na kakršen koli način - odvisno od prilike in notranjih želja... In tega si verjetno ne želite .... Če pa se moški gleda v ogledalo bolj kakor ženske, že nekaj ni v redu. Samo za ilustracijo: poznam nekoga, ki si je kupi nove hlače, se usidral pred ogledalo in svoje dekle retorično vprašal: „A ne, da mam dobro rit v teh hlačah?“ Nato se je zgrabil za zadnjico (toliko, da ni doživel orgazma) in naredil šobo, češ: „Matr, sem dober!“ Nadaljeval je tako, da je slekel majico in napenjal prsne mišice, bicepse itd. Skratka, cela fitnes/bodybuilding predstava. Trajanje predstave: 20 minut. Katastrofa! Da se naučimo: krepitev samozavesti v mejah normale je OK, samovšečnost pa ... brez besed! In na koncu se je izkazalo, da je zaljubljen sam vase in fitnes treningi samo izgovor za razkazovanje svojega telesa z namenom spoznati sebi enako lepega mišičastega partnerja za zadovoljitev svojih homoseksualnih potreb, kajti privlači ga atletsko razvito moško telo in ne nežno telo sedaj že bivšega dekleta, ki je bilo maska njegove amoralnosti in skrivanja svojih nagnjen pred družbo zaradi znanega in vplivnega imena. Težko se je odločiti med biti prvi na vasi in zadnji v mestu ter delati račun brez krčmarja, vendar ne na račun drugega. In ne verjamem, da je ta samovšečni gospod sposoben živeti v zvezi s samo enim partnerjem - naj bo moški ali ženska v kar pa močno dvomim, kaj šele, da bi takšnemu tipu zaupali otroka. Velika je razlika med mišljenji istospolno usmerjenih partnerjev v obnašanju in odgovornostih ter obveznostih, sami naj presodijo svojo moralno in materialno odgovornost ob prevzemu odgovornosti za otroka, katerega pravica je, da se razvije v vseh pogledih v človeka vrednega dostojnega življenja. Pesnik Milan Krajnc Pavlica je zapisal: V življenju sem zagrešil veliko napak.... ...danes mi je žal... ...veliko ljudem sem uničil življenje... ...danes bežim pred njimi... parangal

31. maj 2007 13:05

Rojena sem " pedeset i neke", pol leta za mano pa tudi moja mrzla sestrična. Celo življenje živiva obe v večjem slovenskem mestu. Razlikujeva se v socialnem okolju, iz katerega izvirava, imava različni stopnji in smeri izobrazbe.

Ena največjih nagnusnosti, ki jih počnem po njenem mnenju, je dejstvo, da hodim SAMA po cesti in ližem sladoled. Vseeno je, ali je to lučka, ali je to sladoled v kornetu. Vsakič, ko ugotovi, da sem se pregrešila in si na poti privoščila sladoled,  se zgraža in se posmehuje mojemu nespodobnemu obnašanju.

Po njenih kriterijih si ženska sme privoščiti sladoled le tako, da ga poje za mizo v slaščičarni, za domačo mizo. Dopušča samo možnost,da si privošči lizanje sladoleda, če gre po cesti še s kom, najbolje z možem.

Najbrž vas večina misli, da se iz vas norčujem. Sama že leta razmišljam, kako so ji lahko taka merila vbili v glavo. In včasih, ko je njen mož na terenu, zanalašč nočem z njo v mesto, da bi si lahko privoščila sladoled, ki ga obožuje.

In predsodki do različnih spolnih praks ( ki so človekov intimni svet) in do istospolnosti niso nič drugega kot prilagajanje lizanje sladoleda glede ne želje tistih, ki jih ta  sladoled ne zanima. Ali ga bom pojedla na njim "moralen" način, ali pa ga ne smem.

Se mi pa ob tem poraja vprašanje, koliko neumnih in popolnoma nesmislenih predsodkov ( in morat e priznati, da je tole res kronska neumnost), imajo ljudje. Sama sem žrtev tega predsodka, saj moram trpeti njene žalitve in posmehovanja, čeprav sem se nekajkrat pošteno razkurila.

 Zakoni temeljijo na moralnih načelih, ki se spreminjajo.In na srečo se spreminjajo vedno v prid svobodni odločitvi in nedotakljivosti človekovih pravic. In pravica , s kakšnim partnerjem bom delila posteljo, je v bistvu enaka pravici, kje bom pojedla moj sladoled.

V starem Rimu je imel mož po zakonu v dveh primerih pravico, da je kaznoval svojo ženo s smrtjo. Prvi prekršek je bilo prešuštvo. In v primeru, da je dobil ženo pri pitju vina..  Kdo trdi, da se moralne norme ne spreminjajo ?

 

 

F r i n a

31. maj 2007 13:21

Vendelina jr. je napisal/a:

Bravo, parangal. BTW: Kje si snel/a teksta? Vendelina jr.

Zakaj pa "snel/a"? A je nemogoče, da je parangal avtor/ica?

BTW: običajno ti svetuješ google za iskanje...

http://www.spekteronline.net/clanek.asp?id=1315

http://www.geocities.com/biseksis/

 

LP, V.