Eno leto kasneje v šolo

10. maj 2007 16:11

Moj je rojen 29.12. 1998 in sedaj končuje tretji razred.Je najmlajši v razredu in včasih se mi zdi ,da bi bilo veliko bolje ,če bi z šolo počakali še eno leto.Rad se igra in ob vseh obveznostih,ki jih ima ,mu za igro ostane zelo malo časa,skoraj nič včasih.Obiskuje tudi glasbeno šolo,ure nemščine in odbojko.A šola potegne vse za sabo in ,če ga v prvem razredu ne vpišeš v interesne dejavnosti ,ga v drugem ali tretjem že zagotovo moraš,In potem mu ne ostane skoraj nič časa za igro,a po zakonu mora v šolo,so tri leta nazaj rekli meni . nekajlepega

10. maj 2007 16:16

Sem poklicala kolegico, ki ima enak problem. Mala je rojena decembra, torej bi lahko šla v jeseni v šolo. Ampak so se uprli in sedaj dosegli, da so preložili odhod v prvi razred na drugo leto. So pa najprej napisali dopis in ga naslovili na šolo. Potem je pri pediatrinji jasno in glasno povedala, da nima namena, da gre otrok v šolo to jesen. S tem se je dr strinjala. Potem so to ponovili tudi pri psihologu. Oba sta napisal, da ne rabi iti v šolo. Nakar je iz šole dobila dopis, da mora še enkrat peljati hčero k zdravniku in psihologu na pregled, seveda k njihovim. Pri razgovoru, ki so ga imeli na šoli je bila prisotna tudi njena vzgojiteljica iz vrtca. Aja, pa še to. Ko so jo hoteli cepiti, ni dovolila cepljenja, češ da gre drugo leto v šolo. Cepiti pa bi jo morali že prej enkrat in enkrat v prvem razredu, če sem prav razumela. V glavnem, oni so poslali dva dopisa, da ne bodo hčere dali v šolo letos in da imajo do tega pravico. Verjetno imajo premalo otrok za prvi razred, da tako pritiskajo na starše. In zdaj sem tudi jaz začela resno razmišljat, da našemu potegnemo še eno leto vrtca, ker je tudi novemberski in bi drugo leto jeseni po njihovo moral v šolo. jass

10. maj 2007 16:22

ati zlati in jass, pa nekajlepega - me veseli, da vas je nekaj tako razmišljajočih.

 

Ne morem pozabiti svete jeze moje prijateljice, katere punčka je šla leto prej v šolo, ker je bistra in oh in ah in zna pisat in zakaj bi bila doma. Kraval je nastal, ko je ta mati opazila, da punčka na skirvaj daje v šolsko trobico punčko,s katero se je narjraje igrala. Zagnala je vik in krik, nadrla deklico, da je ona zdaj velika in šoalrka in prepametna in oh in sploh, deklica pa v šok. In v jok in cepetanje, zvezke je zmetala iz torbe in k sebi stiskala punčko, igračko.

 

Je to vredno enega pridobljenega šolskega leta? tedno so potrebovali, da se je deklic apomirila, materi je učiteljica - modra ženska, hvala bogu, svetovala, naj deklici dovoli, da nosi igračko s seboj, če se tako počuti bolje in BOLJ VARNO! Take rane otrokom vedno ostanejo, a v tem primeru so se vzgojiteljice in učiteljice še dodatno potrudile, pojasnile mamici, da je punčka sicer bistra, a socialna zrelost je nekaj drugeg... in se je vse skupaj srečno končalo. Toda kaj v kakšnih drugih primerih?

 

Mamamia

mamamia

10. maj 2007 16:41

Mamamia, jaz sem daljnega leta 19......... eh, gospodovega šla s šestimi leti v šolo, ko to še ni bil mus kot je danes. Sta se pač moja starša tako odločila. Meni osebno ta današnji sistem sploh ni všeč. Pa lahko trobijo koliko hočejo, da je to podobno kot prej "mala šola". E, ni! Prvo zato, ker se dogaja v pravi šoli, prej pa se je v vrtcu. Pa tam je bilo tudi malo bolj sproščeno vse skupaj. Pa tudi vzgojiteljice so nekaj drugega kot učiteljice. Pa se ne gre za to, da moj otrok pa je fuuuul pameten ali pa manj. Kakor hočete. Moj je pri 4 letih poznal vse črke in znal napisat svoje ime. Pa kaj!!! In ni je živali, ki je on ne bi poznal. Pa kaj!!! Samo sedaj bo lahko užival v otroštvu, ki bo še prehitro mimo. In to je meni dosti bolj važno kot pa to, da zna čitat in pisat že zdaj. Bo pa v tem enem letu sigurno malo bolj zrel in manj otročji in lažje mu bom dopovedala določene stvari. In nimam mu namena ukrast tega enega leta, ki se enim zdi tako hudo pomembno. Za njih, ja, ne pa za otroka. jass

10. maj 2007 16:58

em.....men se zdi da pač vsi skupaj mau preveč komlicirajo..tut sama sm mela pomiselke glede devetletke, tega da gredo otroci prej v šolo itd. zdaj pa se mi zdi da je v nekateri stvareh celo boljša od osemletke. v bistvu pa 1. razred devetletke ni skor nč drgačn kt mala šola, saj se otroci od 20 ur pouka na teden (al kukr kol) jih že majo vsaj 15 ur igrajo. Mislm, da prvi razred za otroka ni neka velika obremenitev, saj se v devetletki vse dogaja skozi igro, zato otroci niso prikrajšani za otroštvo poleg tega pa se spoznavajo z novimi stvarmi. Tudi sama sem šla v šolo eno leto prej...tako da sem od več kot polovice razreda eno leto mlajša....kar pa me nikakor ne moti. V bistvu se mi zdi, da je lažje če gre nekdo prej v šolo kot pa kasneje.....sicer se pa strinjam da je o tem treba povprašati otroka...odvisno je tudi od tega kako zrel je... mislm da je vsem otrok (1. triada) v šoli všeč...učitelji imajo z njimi tesnejše stike kot z "osemletkarji", prav tako je razred nekako bolj povezan....kakor imam sama izkušnje so ta mali zelo zadovoljni in v šolo radi hodijo..... pač..tak imam jaz občutek...oz. tako je pri nas....in vse to vsaj delno drži saj se z njimi srečujem vsak dan fleur

10. maj 2007 17:17

 

Jaz se pač zavzemam za možnost izbire - vsak otrok je osebnost zase in na njega se je treba ozirat, ne pa na vse druge, njihove potrebe in ambicije. Kot mi odrasli, so tudi otroci zelo različni in različno hitro dozorevajo.

JAz sem pač napisala skrajni primer, nikakor ga pa ne posplošujem.

 

Je pa res, da mi je bližje razmišljanje od jass kot tistih, ki bi otroka za vsako ceno radi poslali v šolo prej.

Kot sem že rekla - znanje osvojiš z levo roko, enega leta otroštva ti pa nihče ne more nadoknaditi.

 

Mamamia

mamamia

10. maj 2007 17:17

Sem mnenja, da je bolje da gre otrok kasneje v šolo. V vsakem nadaljnem razredu je zrelejši. Starši težko presodijo ali je otrok zrel ali ne, ker se zrelost meri celostno in ne po področjih razitosti. Največ pridobi otrok, saj le zrel in srečen otrok sodi v šolo. Testirali so otroka brez starševe privolitve? Psihologinja pozna po testu otroka bolje kakor starši??? Sama osebno ne sprejemam testiranja, saj je lahko zelo zavajujoče. Osebno bi vsekakor vztrajala pri svoji odločitvi in se pozanimala za pravice. Lahko pa tudi vzg.napiše mnenje v otrokovo korist. ham-njam

10. maj 2007 17:28

Jaz sem šla v prvi razred v sedemdesetih letih. S šestimi leti in tremi meseci. Namreč, ugotovili so, je mala šola premalo zahtevna zame in tisti psiho testi in testi znanja so mu tudi kar dobro šli. Šolo sem delala igraje - razen tega, da sem se večino časa dolgočasila, ker smo za moj okus šli prepočasi s snovjo naprej. Prvih pet razredov tudi ni bilo kakšne frke v smislu telesnega razvoja (v bistvu sem bila zaradi višine več ali manj med najvišjimi v razredu). Je pa nastala drama v šestem razredu, ko so punce dobivale menstruacije pa joškice so začele rasti - pri meni pa nič. Da ne govorim o tem, da so punce za fanti pogledavale, meni pa ni bilo pri enajstih čisto nič jasno.... Skratka, v prvi razred sem šla z veseljem, tisti razkorak med 11. in 12. letom je bil pa čista groza. Na temelju te izkušnje mislim, da ni toliko teže v tistem "dodatnem letu brezskrbnega otroštva", kot je zoprno tisto leto zaostajanja v puberteti. Je pa treba ločiti med tako imenovanim "brezskrbnim otroštvom" in realnim življenjem. Namreč, temelj človekove socializacije se zgodi v prvih sedmih letih, kar z drugimi besedami pomeni, da ko otrok pride v šolo, je s sabo tako ali tako že prinesel nastavke za glavnino svojih frustracij (s katerimi se bo potem spopadal v nadaljevanju življenja) in seveda tudi glavnino svojih moči. včasih Vsi starši delajo napake pri vzgoji (se ne da drugače), samo eni jih naredijo preveč. In za tiste, ki imajo to nesrečo, da starši delajo preveč napak, je v bistvu bolj varno, da grejo prej v šolo, ker bo šola funkcionirala kot korektiv. Še nekaj:Nekaj postov nazaj sem videla eno pasažlo o deklici, ki se je v šolo nosila punčko. Meni tole tako na prvo žogo ne deluje "otročje", jaz v tem bolj eno otroško stisko vidim - namreč, otroci, ki ne čutijo dovolj domače podpore za vključitev v novi svet, se nezavedno/instinktivno začnejo obnašati tako, kot da bi bili mlajši, samo zato, da bi priklicali nazaj obdobje, ko so se počutili varne in ljubljene. In mislim, da otrok (ni važno, 5 ali 6), ki nosi punčko v torbici prvenstveno sporoča staršem, da ni zadovoljen z njihovim odnosom do njega. Šola tu igra stransko vlogo. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 10. maj 2007 17:32:34

10. maj 2007 17:38

Pozdravljene! Tale tema na forumu me je kar malo zbodla in kar hitro sem preletela vaša mnenja, saj se nanaša na mojo stroko. V veliki meri se strinjam z vami. Res je, da se otrok od otroka zelo razlikuje. Beki, vem, da svojega otroka dobro poznaš in da si se zavestno odločila, da bi svojega otroka dala raje v šolo naslednje leto. Menim, da imaš vso pravico, da tako tudi storiš. Če bi se jaz kot mama tako odločila, ga ni pod soncem, ki bi mi to preprečil. Saj večina mater ve, kaj je za njihovega otroka najbolje. Na naši šoli taki odločitvi ne bi nasprotovali, razen če ni v "špilu" premajhno število otrok. Za 1. razred pa naj dodam tole, da je res zelo sproščen, v njem prevladuje veliko igre, je pa zagotovo bolj "resen", oziroma "šolski" kot je bila mala šola. Otrok mora pri vsakem predmetu usvojiti vsaj minimalne standarde, otrok je pri predmetih ocenjen. Na koncu leta dobi spričevalo z opisnimi ocenami. V sedanjem prvem razredu je med otroki starostna razlika tudi po eno leto, kar se še kako pozna. Največkrat so opazne razlike v takoim. socialni zrelosti, ki se kaže, kot ste že ugotavljali, v pripravljenosti za delo, domače naloge, poslušanju, pozornosti, odnosih med vrstniki,....Največkrat ti mlajši otroci priplezajo na vrh šele konec 3., ali celo v 4. razredu in kasneje. Lepo se imejte! Balenka

10. maj 2007 17:56

Otroci živijo v svojem svetu. Čudovitem, v obliki rožnatega milnega mehurčka. V tem svetu živali govorijo, rožica zajoče, če stopiš nanjo, če nabiraš zvončke, pa iz iste čebulice rasteta dva, utrgaš oba, da enemu ne bo dolgčas za bratcem ... Sama se spominjam takih reči. Ko sedaj gledam svoja otroka, ko se igrata, spomini oživijo. Plišaste igrače so v mojem svetu imele pomembno vlogo. Zaradi pomanjkanja družbe vrstnikov v predšolskem obdobju so prevzele njihovo vlogo. Z medvedkom se da lepo pogovarjati, vse te ubogajo ... To NE pomeni, da nisem bila zadovoljna z odnosom staršev do mene. Nasprotno. Vendar se mi zdi, da sem do pribl. petega razreda (mogoče kaj več, ne vem točno) nosila plišaste igrače v posteljo. Dokler mi ni mama dala vedeti, da zdaj bi pa res lahko že sama spala, da igrač ne rabim. Še zdaj se spomnim, da se mi je podrl svet. Igrač sicer nisem nosila v posteljo, sem se pa na skrivaj z njimi še vedno pogovarjala. In v tem danes ne vidim nič slabega, to je bil pač moj način reševanja problemov. Česar nisem mogla povedati "živi osebi", sem igrači. Meni se zdi, da tista deklica, ki nosi punčko v šolo, to počne res iz občutka varnosti, če pa pogledam iz "otroškega vidika", mogoče pa hoče, da se ta punčka tudi nauči tega, kar se ona sama uči. Ker - ne pozabite, igrače so za otroke enakovredne živim bitjem. Težko je sicer soditi tako "na daleč", ampak to je možnost. Da deklica v bistvu rada hodi v šolo in hoče to izkušnjo deliti s svojo ljubljeno igračo. Kar se pa tiče zgodnjega odhajanja v šolo: sama se bom kmalu ubadala s tem, saj imata otroka rojstne dneve novembra in decembra. Torej - tisti, ki se odločate biti starši: "naštimajte" vaše otroke bolj v začetku leta, pa ne bo težav! :) (no ja, če bi bilo to tako preprosto ...) Atina