11. maj 2007 10:04
Starost ob vstopu v osnovno šolo ureja Zakon o osnovni šoli, kjer je urejena tudi možnost, da otrok predčasno oz. z zakasnitvijo vstopi v osnovno šolo.
Pri presoji je pomembno mnenje strokovnjakov, predvsem pa odločitev komisije, ki se organizira na šoli. V zvezi s postavljenim vprašanjem navajam naslednja člena:
46. člen
(ugotavljanje pripravljenosti)
Ob vpisu otroka v osnovno šolo se lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo.
Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno.
Pripravljenost otroka za vstop v šolo ugotavlja komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj oziroma učitelj.
O ugotovitvah komisije morajo biti starši obveščeni najmanj tri mesece pred začetkom pouka.
Na odločitev komisije iz tretjega odstavka je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister.
47. člen
(odložitev šolanja)
Učencu se med šolskim letom v 1. razredu lahko na predlog šolske svetovalne službe, šolske zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje v soglasju s starši iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje za eno leto.
O odložitvi šolanja odloča komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik, psiholog, pedagog, vzgojitelj ali učitelj.
Na odločitev komisije iz prejšnjega odstavka je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister.
Kaj več ne bi dodajala, verjamem pa, da so strokovnjaki, ki bodo upoštevali tudi mnenje kolegov.
Osebno pa mislim, da imajo otroci različne danosti, različno stopnjo inteligence, predvsem pa različno socilano zrelost. Starši se v nekaterih primerih obnašajo preveč zaščitniško, na drugi strani pa pretiravajo o zmožnosti svojih otrok. Tega jim ne gre zameriti, običajno nimajo dovoj strokovnega znanja in možnosti primerjave z zmožnostmi drugih otrok.
Sem pa dva dni nazaj na pošti srečala mojo najboljšo prijateljico iz obdobja pred osnovno šolo. Še po več kot 40 letih sem ob srečanju z njo pomislila na tisti grozni čas, ko je ona, ki je bila le 3 mesce starejša, smela v 1. razred, čeprav sem le jaz znala brati in pisati. V istem letu so se odselili v drugi konec mesta in se potem v nadaljnjem šolanju nisva nikoli srečali. Sva se pa srečali po dvajsetih letih, ko sva delalli tudi v istem, velikem podjetju. V njeno pisarno sem se napotila, da jo osebno prepričam za nujni prevod, saj so mi vsi zagotovili, da sploh nimam nobenih možnosti. Vmes je namreč spremenila priimek. Lahko samo povem, da poslej s prevodi nisem imela nobenih problemov,, seveda pa sem ji povedala gornjo zgodbo. Zdaj me ob redkih srečanjih vedno vpraša: "Si še jezna name, ker sem šla prej v šolo?" Jezna res nisem, spomnim se pa vedno.
Frina