blogi

Torek, 13. junij 2017 Ponoči nas je pomirjalo in uspavalo žuborenje potočka, ki je učinkovito blažilo šume z bližnje ceste. Vseh šest šestin se nas je dobro naspalo. Končno.

Ponedeljek, 12. junij 2017 Zbudimo se v sončno jutro, brez oblačka. Noč je bila mirna in sveža. Pet šestin od popotnikov je zelo dobro spalo.

Nedelja, 11. junij 2017 Prespali smo v slikovitem mestecu Sapanta, ne ravno ob pokopališču. Pa ne, ker bi nas bilo strah mrtvih duš, le pravega prostora za parkiranje nismo našli.

Sobota, 10. 6. 2017 Pa se je začelo to naše potovanje. S kavico pri Ssestrični. S tremi nabito polnimi avtomobilskimi prtljažniki prtljage in nekoliko manjšim avtodomom, kot smo vajeni. Bomo spravili vse not? Ah, seveda.

Že odkar se je rodil Gospodek (no,če smo čisto natančni, od takrat, ko je začel špičit neumnosti) - od tega bo že dolgih 10 let - si vsake toliko rečem, to moram pa nujno zapisati. Nekaj stvari sem zapisala, veliko pa tudi ne.

Vse se je začelo že pred Damikinim rojstvom. Damikina mama namreč ni ena izmed tistih, ki strogo reče: "Ne, moj otrok pa že ne bo imel dude!" Kar pa spet ne pomeni, da je hotela za vsako ceno detetu vsiliti dudo. O, to pa že ne.

Po zapletu s ključi so Damika, Gospodičnica ter dedi in bica končno odpotovali v "Molavske toplice".

Nakupovalni seznam: prozorna skodelica, kofetjera, pločevinka kave Illy, okusi za čaje + čajnik, Nescafe + penilec za mleko

To je moj drugi blog na Kulinariki. Prvega sem napisala daljnega leta 2013, ko sem bila še srednješolka in sem si krajšala čas s pisanjem le tega.

Vsaka družina ima svojo tradicijo. Tudi kulinarično. In naša družina ni nobena izjema. S tradicijo ni nič narobe. Le malo nerodno je, ko pride nekdo nov v družino, pa tradicijo včasih malo narobe razume. ;-)

Vsi se hvalimo s svojimi kuharskimi dosežki, vzbujamo občudovanje, kot da se nam nikdar nič ne ponesreči. Meni se, kar velikokrat. Tu je nekaj mojih dosežkov. Smejim se jim, kdo bi se sekiral zaradi tega. Smeh ni greh, v kuhinji še prav posebej ne.