blogi

Blog je namenjen predstavitvi ročno izdelanega nakita iz raznovrstnih materialov.

Naš enodnevni obisk Londona se je začel ob 8.30 na mednarodni železniški postaji Lille - Europe, zaradi časovne razlike pa smo se v London pripeljali že čez pol ure, ob 9.00 po lokalnem času ...

Kaj jemo mi in kaj naši severni sosedje? Zelo podobno pa hkrati zelo različno.

Zadnjič mi je rekel Damikin ati (ob eni izmed Damikinih bistroumnosti): "Pa kje imaš ti svojo beležko? To je treba kar takoj zapisat. Čez pet minut bomo že vse pozabili!" In tako pridno zapisujem - v beležko na svojem telefonu. ;-)

Damika je zadnje leto obkrožena z dojenčki. S tistimi ta pravimi in tistimi "imaginarnimi" (beri: s tistimi v trebuščkih svojih mamic).

Tu in tam se zgodi kak čudež. Recimo, da mama in Damika vstaneta prej kot Damikin ati.  In tu in tam se zgodita kar dva čudeža. Recimo, da Damika in mama prehitita atija celo pri odhodu v kuhinjo in pripravi zajtrka.

Po zapletu s ključi so Damika, Gospodičnica ter dedi in bica končno odpotovali v "Molavske toplice".

Nekoč pred davnimi časi je v kraljestvu Arnedelle živela kraljica Elza. Skupaj s sestro Ano, Krištofom, jelenčkom Svenom in snežakom Olafom so živeli v miru in ljubezni.

Oddaljena sta samo 750 kilometrov. Kaj ju veže?

Dolgo jih nisem marala, ker pač ne maram mastne hrane. A kot sem sčasoma začela jesti mastno obrobo pršuta (saj maščoba vendar daje okus, kajne?), sem poskusila tudi ocvirke. Domače. K vragu čips in arašidi, ko pa so ocvirki tako presneto dobri ...

Tole ni navadni piščanec, to je slastno doživetje, ki bo goste popeljalo v kulinarična nebesa. Brez pretiravanja. To jed pripravim vsakič, ko nekdo prvič pride na obisk in raven zadovoljstva gostov je 100%.

Kar težko je zbrati vtise po enem tednu v Severni Koreji; drugačen, marsikomu nepredstavljiv svet, v katerem je močno čutiti duh preteklosti. Ta še vedno vpliva na sedanjost in mnogi se sprašujejo, kaj bo deželi prinesla prihodnost?