blogi

Naslednji dan sva preživela v potepanju po okolici Novega Sada. Kot bi ga na novo odkrival se mi je zdelo , bilo je lepo a vendar se mi je začelo muditi domov. Še kulinarika me ni več pritegnila.

Pol pričakovanja in spominov sem prispel v Novi Sad. Priznam, nisem čutil, da je od mojega zadnjega obiska minilo že ogromno let. In da se je vmes zgodilo marsikaj.

Odlična mamina mineštrica

Včasih me kdo vpraša kateri od krajev, v katerih sem bila, mi je najbolj všeč; kam bi se še vrnila; kateri kraji, ki sem jih obiskala, je name pustil največji vtis?

Po hrupnem večeru Baščaršijske noči sva preživel še en dan v Sarajevu v znanem ritmu: potepanje po mestu, vmes mnogo kulinarike in prijetnem večeru v Kuči Inata spet sladko zaspala. Prihodnje jutro pa sva krenila naprej proti Vojvodini.

Kdaj ste si nazadnje privoščili res sproščen sprehod skozi naše glavno mesto? Kdaj ste v miru uživali v razgledu z Ljubljanskega gradu, Nebotičnika ali nove razgledne točke v BTCju oz. naše nove najvišje stavbe Kristalne palače?

Nepozabni spomini v dobrem in slabem...

Že nekaj časa sem si hotel ogledati Pale ,ki je v mojem spominu sinonim za začetek neke bolne ideologije in mesto začetka zadnje balkanske morije. Tukaj je živel Radovan Karađič eden od snovalcev velike Srbije in Republike Srbske.

Nabo nad nama je postajalo vse bolj črno. Očitno se je pripravljalo k nevihti in bilo me je strah, da naju ne preseneti kakšna toča. To bil bil kaj slab zaključek letošnjega dopusta in vse bolj sem pritiskal na plin.

Otok sva zapustila ob 4:30. Po dobri uri in pol smo prispeli v Velo Luko od koder sva pot nadaljevala čez hribe, hecno se sliši, vem, ampak otoki so pač zelo hriboviti , v Korčulo.

Otočani so silno prijetni in fejst ljudje so pa že pregovorno malo manj vneti za fizično delo. Sej jih je za razumeti, ko žge sonce čez dan tam okrog 30 stopinj v senci ni neke prave volje za gonit motiko.

Kljub rogoviljenju Islandcev nad nama, sva spala kot top.