blogi

Romantična, lenobna vožnja skozi Provanso, ogled muzeja sivke

Četrtek, 22. junij 2017 Po zajtrku se s podzemno železnico zapeljemo v center mesta. Sprehodimo se po zgodovinskem delu. V mimohodu si ogledamo parlament in ceremonialno menjavo straže.

Sreda, 21. junij 2017 Joj, kako se mi pa danes ne ljubi pisati. A služba je služba J. Seveda sem prijetno planinsko utrujena, zato.

Torek, 20. junij 2017 Današnji spanec je bil sladak. Tudi zame. Parkirali smo na parkirišču pred spodnjo postajo gondolske žičnice, v smučarskem centru Borovets. Pripravljeni smo za pohod na Masalo, 2945 mnm.

Ponedeljek, 19. junij 2017 Avtokampa smo se razveselili. Lep, velik, zelen z velikim travnikom na sredini in mogočnimi drevesi, ki nudijo prijetno senco, kadar je pripeka. Pa še poceni je.

Nedelja, 18. junij 2017 Jezi me internet. Ne morem in ne morem se priklopiti. Mi je kar malo voljo vzelo do pisanja. No ja, za kratek čas. Saj ne znam več potovati, ne da bi pisala.

sobota, 17. junij 2017 Pristanemo v avtokampu v neposredni bližini Zlatnih pjascov ob Črnem morju. Kamp je tako tako. Ima pa WC in toplo vodo in pogled na morje. Še pred večerjo radovedneži hitimo k morju in se osvežimo, vsaj noge za nocoj

Pa smo prišli do glavnega mesta Romunije. No, včeraj smo prispeli (v prvo) do avtokampa. To je bil tudi naš včerajšnji cilj. Udobje večera nas je zazibalo v počitniško druženje pred avtodomom in klepet, ki je kar trajal …

Četrtek, 15. junij 2017 Včeraj smo iskali kamp. Prvi že dolgo ni več funkcionalen. Iščemo drugega, saj je še čas, ni še noč. Pol ure daleč bi naj bil. Pa ga iščemo, iščemo, se sučemo in obračamo in ga ne najdemo.

Sreda, 14. junij 2017 Zvečer smo se hitreje kot prejšnje dneve spravili spalne vreče. Malo nam je bilo hladno, zato. Pa še nismo mogli zaspati. »Pravljica za lahko noč« mora biti.

Torek, 13. junij 2017 Ponoči nas je pomirjalo in uspavalo žuborenje potočka, ki je učinkovito blažilo šume z bližnje ceste. Vseh šest šestin se nas je dobro naspalo. Končno.

Nedelja, 11. junij 2017 Prespali smo v slikovitem mestecu Sapanta, ne ravno ob pokopališču. Pa ne, ker bi nas bilo strah mrtvih duš, le pravega prostora za parkiranje nismo našli.